Menu Item
Na ministrstvu za zunanje zadeve so ponovili interni razpis za tri vodje diplomatskih predstavništev: vodjo stalnega predstavništva pri Svetu Evrope v Strasbourgu, veleposlanika v Buenos Airesu in veleposlanika v Moskvi.
Vlada je na seji pred slabima dvema tednoma potrdila več novih vodij diplomatskih in konzularnih predstavništev, vendar pa za vsa mesta, ki so bila razpisana lani, zunanja ministrica Tanja Fajon kandidatov očitno ni našla. Tako so po naših informacijah na zunanjem ministrstvu ta teden ponovili interni razpis za tri položaje: za vodjo stalnega predstavništva pri Svetu Evrope v Strasbourgu, za veleposlanika v Buenos Airesu in za veleposlanika v Moskvi. Rok za prijave se izteče 10. marca.
Ta tri mesta so bila na internem razpisu zunanjega ministrstva objavljena že avgusta lani, razpis za mesto veleposlanika v Moskvi pa je bil dva meseca kasneje spremenjen. Tedaj je bil črtan pogoj, da kandidat obvlada ruski jezik. Iz tega so naši sogovorniki iz diplomatskih vrst sklepali, da je zanimanje za to veleposlaniško mesto zelo majhno in da so želeli vodilni na zunanjem ministrstvu omogočiti, da se prijavijo tudi tisti diplomati, ki ruskega jezika ne govorijo. A tudi ta sprememba k izbiri novega veleposlanika v Rusiji očitno ni pripomogla.
Med diplomati, ki jih je vlada pred slabimi štirinajstimi dnevi potrdila ne čelo diplomatskih in konzularnih predstavništev, so v širši javnosti najbolj prepoznavni Iztok Mirošič, Franc But in Andrej Benedejčič. Mirošič, ki je bil v preteklosti veleposlanik v Veliki Britaniji in v Italiji, bo zasedel veleposlaniški položaj v Washingtonu. S tega mesta je bil zaradi nepooblaščenega posredovanja fotografije zaupne depeše prvaku SDS Janezu Janši septembra lani predčasno odpoklican Tone Kajzer.
Franc But odhaja za veleposlanika v Vatikan. V preteklosti je bil veleposlanik v Pragi, Beogradu in Berlinu, jeseni pa je postal posebni odposlanec zunanje ministrice za Varnostni svet Združenih narodov. Državni sekretar v kabinetu premierja Roberta Goloba za nacionalno in mednarodno varnost Andrej Benedejčič pa se vrača na čelo stalnega predstavništva pri zvezi Nato v Bruslju.
Ministrica za zunanje in evropske zadeve Fajon je ob robu januarskega posveta slovenske diplomacije napovedala spremembe zakona o zunanjih zadevah, kar naj bi po njenih besedah prispevalo k prilagoditvi delovanja naše diplomatske mreže. Tedaj je zagotovila, da o povečanju kvote politično postavljenih veleposlanikov ne razmišljajo. Po veljavnem zakonu je lahko tistih, ki ne prihajajo iz vrst kariernih diplomatov, največ desetina vseh vodij diplomatskih predstavništev in konzulatov. V diplomatskih vrstah pa se pojavljajo namigi o možnosti spremembe člena zakona, po katerem lahko vodja diplomatskega predstavništva ali konzulata delo v tujini opravlja do dopolnjenega 68. leta starosti. Po teh navedbah bi utegnili starostno mejo dvigniti na 70 let.
Odgovora na vprašanje, ali razmišljajo o tej spremembi, na ministrstvo za zunanje in evropske zadeve nismo dobili. Dejali so nam le, da trenutno pripravljajo “osnutek gradiva novele zakona o zunanjih zadevah”, in nas podučili, da bodo predlagane spremembe razvidne, ko bo po medresorskem usklajevanju dokument objavljen na vladnem portalu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!