Poročilo o aretaciji ruskih vohunov: koalicija v bran Golobu, opozicija ogorčena

Foto: N1

Parlamentarna komisija, ki preiskuje sume vmešavanja politike v delo policije in drugih organov, je danes potrdila vmesno poročilo o aretaciji ruskih vohunov. Zanj so sicer glasovali samo poslanci koalicije, opozicija pa je sejo obstruirala. Kaj je o poročilu dejal predsednik komisije Aleš Rezar in zakaj je opozicija ogorčena?

Na današnji seji parlamentarne preiskovalne komisije, ki preiskuje sume vmešavanja politike v delo policije in drugih organov, je predsednik komisije Aleš Rezar članom na začetku seje sporočil, da bodo pod splošno točko “dogovor o delu” obravnavali in že odločali o vmesnem poročilu o aretaciji ruskih vohunov. Opozicijo je to hitenje zmotilo, zato so sejo obstruirali. Koalicija je ob njihovi odsotnosti poročilo potrdila.

Pred kamere so stopili tako predsednik komisije Rezar kot poslanci opozicije. Rezar je predstavil ključne ugotovitve vmesnega poročila, o katerih smo na N1 že poročali. Po njegovih besedah so ključne ugotovitve tri.

Prva je, da od 18. novembra do aretacije ruskih vohunov ni bilo komunikacijskih sledi med direktorjem Sove Joškom Kadivnikom in premierjem Robertom Golobom.

“Datum aretacije je bil določen na podlagi operativno-taktičnih motivov in je bil usklajen s tujimi obveščevalnimi službami,” je o drugi ugotovitvi dejal Rezar. “Predsednik vlade nikoli ni imel možnosti vplivati na operativno-taktične detajle in s tem zamakniti termina izvedbe operacije. Gospod Lindav ni navajal resničnih dejstev,” je dodal.

Preiskovalna komisija po navedbah Rezarja tudi ni potrdila navedb nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar in bivšega v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava, da je Golob zaradi morebitnega neuspešnega trojnega referenduma želel datum aretacije ruskih vohunov prestaviti na dan po referendumih. “Sova ne izvaja tiskovnih konferenc po izvedeni operaciji in tajno delo opazovanja komunikacijskih mrež nadaljuje tudi po sami operaciji, zato ta informacija o aretaciji na tisti dan ne bi dosegla medijev,” je dejal predsednik komisije Rezar.

Na vprašanje novinarjev, kako so pripravili vmesno poročilo, čeprav premierja sploh niso zaslišali, pa je odgovoril, da se članom komisije premierja ni zdelo potrebno zaslišati, saj so ugotovili, da “motiv, da bi predsednik vlade vplival na spremembo datuma aretacije, ni zdržal vode”.

Dotaknil se je tudi pričanja Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava in ju obtožil, da sta lažno pričala. Po njegovih besedah je njuno pričanje “vsebovalo motiv – bodisi diskreditacijo najvišjega političnega akterja, predsednika vlade, ali pa celo vplivanje na potek sodnega procesa aretacije vohunov, torej ščitenje ruskih vohunov, kar je še bolj skrb vzbujajoče”.

Opozicija ogorčena: “Zakaj hitenje, kje gori voda?”

Člani preiskovalne komisije iz opozicije so bili nad današnjim razvojem dogodkov ogorčeni. Kot je dejala poslanka NSi Vida Čadonič Špelič, so v ponedeljek na seji komisije prvič uradno izvedeli, da se vmesno poročilo pripravlja in da ga bodo enkrat v prihodnosti obravnavali. Po njenih besedah so to, da je vmesno poročilo končano in da bodo o njem tudi glasovali, izvedeli šele po prihodu na današnjo sejo.

“Komisija glavnega akterja še ni zaslišala, danes pa se je tako mudilo. /…/ Zame je to, da poročila nismo mogli v miru prebrati, žaljivo. Žaljivo je tudi do vseh državljank in državljanov, ki si želijo resnico. Izrekam javni protest proti takšnemu delovanju v hramu demokracije, kar naj bi državni zbor tudi bil,” je dodala in napovedala, da bo zahtevala več časa, da poročilo prebere in da bo podala ločeno mnenje. “Moja interpretacija je, da je razlog za hitenje nizka javnomnenjska podpora vladi,” je dejala poslanka NSi.

“Zgrožena sem nad tem, da naj bi komisija ugotovila neke laži. Na osnovi česa?” se še sprašuje Čadonič Špelič. Sama je namreč preučila tajne dokumente, zato ima o pričanjih in dokazilih jasno mnenje, pravi. “Niti enega pričanja, niti enega dokazila ni, da sta Bobnar in Lindav lagala. Jaz tega ne vidim,” je poudarila.

Član preiskovalne komisije iz vrst SDS Andrej Poglajen je izpostavil, da jih je vmesno poročilo presenetilo. “Včeraj ob 13.30 smo dobili v poštne nabiralnike predlog dnevnega reda, ta pa je govoril samo o dogovoru o delu na današnji seji. Ko smo prišli na sejo, smo bili seznanjeni s tem, da bomo obravnavali vmesno poročilo. Zanikamo navedbe, da gre samo za 20, 25 strani – gre za obsežno gradivo, mi pa imamo po zakonu dolžnost, da to gradivo preberemo,” je dejal.

“Komisija obstaja že več kot leto in pol, bilo je več kot dovolj časa, da se zasliši glavnega akterja Roberta Goloba. Sprejemanje vmesnega poročila je preprosto iztirjeno, saj si brez jasnih pojasnil ne moremo ustvariti jasne slike, slovenska javnost pa ne more ugotoviti, kdo in na kakšen način vpliva na policijo,” je še dodal Poglajen. Po njegovih besedah je bila obstrukcija edini način, da izrazijo svoje stališče.

Rezar je o obstrukciji seje dejal, da je to le politični teater opozicije, ki ne želi razpravljati o vsebini. Dodal je, da ima poročilo okoli 110 strani, nova vsebina pa je le na 21 straneh. Ob tem je dodal, da so imeli člani komisije eno uro časa, da teh 21 strani preberejo, ter da jim je ponudil, da strokovni sodelavec poročilo predstavi.