Nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in bivši v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav naj bi po neuradnih informacijah iz državnega zbora na zaprtem delu seje parlamentarne preiskovalne komisije pripovedovala o prijetju ruskih vohunov v Sloveniji. Po njunih informacijah naj bi premier Golob vplival na preložitev datuma aretacije. Golob odgovarja, da ne ve, kaj sta za zaprtimi vrati povedala Bobnar in Lindav, in da tega tudi ne sme vedeti, da pa je iz odprtega dela pričanja Tatjane Bobnar resnična le ena njena navedba. Ali je Golob res vplival na datum aretacije, bo sedaj ugotavljala komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.
Nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar je na zaslišanju pred parlamentarno komisijo, ki preiskuje sume nedopustnega vmešavanja v delo policije, navedla po njeni oceni številne politične pritiske na policijo v času, ko je bila notranja ministrica. Zanikala pa je, da bi kdorkoli od nje zahteval kakršnekoli posege v konkretne operativne predkazenske postopke.
“Sem pa dobila eno informacijo,” je nadaljevala Bobnar, a dodala, da lahko o tem spregovori le, če sejo za javnost zaprejo. Enako je na to vprašanje odgovoril tudi nekdanji vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjan Lindav in tudi med njegovim pričanjem so v tem delu sejo zaprli.
Brez prisotnosti javnosti sta Bobnar in Lindav na zaprti seji po neuradnih informacijah iz državnega zbora izpovedala, da imata informacije o premierjevem vmešavanju v aretacijo ruskih vohunov v Ljubljani.
Aretacija naj bi bila po njunih navedbah načrtovana za ponedeljek, 28. novembra lani, kar je dan po trojnem referendumu, na katerem so volilci potrdili predloge koalicijskih zakonov o vladi, o RTV Slovenija in o dolgotrajni oskrbi. Po nekaterih navedbah naj bi dan kasneje sledila še novinarska konferenca, na kateri bi se pristojni organi pohvalili z velikim dosežkom na varnostnoobveščevalnem področju.
Ker pa sta koalicija in vlada na trojnem referendumu odločno zmagali, naj bi se po navedbah Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava na zaprtem delu seje preiskovalne komisije premier zavzel za prestavitev datuma aretacije ruskih vohunov za nekaj dni.
Javnost za aretacijo izvedela po skoraj dveh mesecih
Ruska vohuna so v Ljubljani aretirali 5. decembra lani. Operacijo je vodilo Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani na podlagi prijave Sove, v operaciji je sodelovala tudi tuja obveščevalna služba. Novinarske konference po aretaciji ni bilo, javnost je zanjo izvedela skoraj dva meseca kasneje, 29. januarja, ko so o tem začeli poročati nekateri mediji. Ruska vohuna, ki sta se v Sloveniji predstavljala kot 38-letna zakonca iz Argentine z imenoma Ludwig Gisch in Maria Rosa Mayer Munos, sta obtožena kaznivega dejanja vohunstva, britanski Guardian pa je pred meseci poročal tudi o tem, da bi lahko prišlo do zamenjave prijete dvojice za tujce, ki so zaprti v Rusiji.
Premier Golob naj bi, kot so iz pričanja Bobnar in Lindava razbrali člani preiskovalne komisije, prestavitev datuma aretacije naročili šefu Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Jošku Kadivniku, ta pa naj bi to sporočil šefu Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darku Muženiču. Šef NPU naj bi nato o preložitvi aretacije obvestil takratnega vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjana Lindava.
Ruska vohuna je lahko v Sloveniji aretirala samo slovenska policija.
Kot razlog, zakaj naj bi Golob želel prestaviti aretacijo, naj bi Bobnar in Lindav navedla njegovo željo, da aretacija ne zasenči uspeha vladajočih na trojnem referendumu.
Članica preiskovalne komisije Vida Čadonič Špelič (NSi) je povedala, da bo navedbe Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava zdaj preverila Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs). Dejala je: “Mogoče je razumeti, da je predsednik vlade uporabil svoj politični vpliv na konkretne postopke dela varnostnoobveščevalnih služb. Zaradi tega se je NSi odločila, da bo sklicala nujno sejo Knovsa, na kateri bo poskušala potrditi ali ovreči, ali so bila dejanja predsednika vlade takšna, da bi lahko imela resen vpliv na nacionalno varnost.”
Premier Robert Golob je na vprašanje, kako komentira informacije z zaprtega dela seje, odgovoril: “Naj bom iskren, pojma nimam, kaj je bilo na zaprtem delu seje, in baje je prav, da tega ne vem. Žal mi je, da novinarji to veste, a verjetno ne bi smeli tega vedeti, tako kot jaz ne.” Ob tem je tudi dejal, da le ena stvar, ki jo je v odprtem delu pričanja izpovedala Tatjana Bobnar, drži, ostalo pa da bo ovrgel s pričami in dokazi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje