Menu Item
Poročilo Sveta Evrope opozarja na nadaljnje slabšanje svobode medijev v Evropi, kaže tudi na znatno povečanje števila priprtih novinarjev. V poročilu za minulo leto so omenjene tudi razmere v medijih v Sloveniji.
V lanskem letu, ki ga je zaznamovala vojna v Ukrajini, je v delih Evrope potekala tudi vojna proti novinarstvu, so v letnem poročilu izpostavile partnerske organizacije platforme Sveta Evrope za spodbujanje zaščite novinarstva in varnosti novinarjev. Nadaljevalo se je slabšanje svobode medijev, znatno se je povečalo število priprtih novinarjev.
Slovenija je v poročilu omenjena v zvezi z razmerami na javni RTVS. Kot navaja poročilo, je bila javna RTV pod pritiskom prejšnje vlade, zaradi česar je prišlo do vsebinskih, uredniških, vodstvenih in upravljavskih težav. Poraz stranke SDS na spomladanskih volitvah je bil razumljen kot javni očitek njenim prizadevanjem za spodkopavanje demokratičnih institucij, vključno z bojem za nadzor nad javno radiotelevizijo in nacionalno tiskovno agencijo STA, med drugim navaja poročilo.
V poročilu z naslovom Vojna v Evropi in boj za pravico do poročanja so izpostavili, da je bilo od začetka ruske vojne v Ukrajini lani med opravljanjem poklica ubitih najmanj 12 novinarjev in medijskih delavcev, 21 jih je bilo ranjenih.
Navedli so glavne grožnje svobodi medijev v Evropi, na Svet Evrope, Evropsko unijo in njihove države članice pa so naslovili priporočila o ukrepih, potrebnih za izboljšanje razmer.
Lani je platforma, katere partnerske organizacije so med drugim Evropska zveza novinarjev, Mednarodna zveza novinarjev ter Novinarji brez meja, objavila 289 opozoril o resnih grožnjah ali napadih na svobodo medijev v 37 državah, pri čemer so novinarje umorili, zaprli, napadali in pravno nadlegovali. Izpostavljeni so bili tudi kampanjam blatenja.
To število vključuje tudi opozorila v zvezi z Rusijo, saj so se partnerske organizacije odločile, da bodo po njeni izključitvi iz Sveta Evrope marca lani še naprej spremljale stanje medijske svobode in napade na novinarje.
V poročilu so tako podrobno obravnavali zatiranje neodvisnih medijev v Rusiji in na zasedenih ozemljih v Ukrajini, vsebuje pa tudi posebno poglavje o Belorusiji.
Partnerske organizacije ugotavljajo, da so samovoljne aretacije in pridržanja novinarjev v Evropi postale nekaj običajnega. Na zadnji dan lanskega leta je bilo pridržanih 127 novinarjev in medijskih delavcev, od tega 95, za katere so bila na platformi aktivna opozorila, ter 32 novinarjev in medijskih delavcev v Belorusiji, za katere opozorila še niso bila objavljena.
Lani je platforma zabeležila 74 opozoril o napadih na telesno integriteto novinarjev, 41 o pridržanju in zaprtju novinarjev, 94 o primerih nadlegovanja in ustrahovanja novinarjev ter 80 opozoril o drugih dejanjih.
Izpostavili so še pomanjkanje napredka pri reševanju 35 primerov nekaznovanih napadov na novinarje, med katerimi je 26 umorov.
Generalna sekretarka Sveta Evrope Marija Pejčinović Burić je pozdravila objavo poročila in izpostavila, da smo bili zadnja leta priča zaskrbljujočemu povečanju števila napadov in groženj novinarjem. “Dejstvo, da številni napadi ostanejo nekaznovani, ogroža same temelje naših družb,” je opozorila.
Članice Sveta Evrope je pozvala, naj to vprašanje vzamejo resno ter v celoti spoštujejo in varujejo pravice novinarjev, jim zagotovijo varnost, zaščitijo njihove vire ter preprečijo cenzuro in druge oblike poseganja v njihovo delo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje