Voditelji držav MED9 v Portorožu pretresajo ideje o konkurenčnosti EU in Bližnjem vzhodu

V Portorož so danes prišli voditelji držav članic skupine MED9, ki jo sestavlja devet podobno mislečih sredozemskih držav Evropske unije – Francije, Španije, Italije, Portugalske, Hrvaške, Grčije, Cipra in Malte. Slovenija je v začetku letošnjega leta prevzela predsedovanje tej skupini, vrhunec slovenskega predsedovanja pa bo prav današnji vrh, ki po besedah vlade predstavlja enega najpomembnejših zunanjepolitičnih dogodkov v zadnjem desetletju.

V Portorož so tako prišli francoski predsednik Emmanuel Macron, španski premier Pedro Sanchez, grški premier Kiriakos Micotakis, predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković, ciprski premier Nikos Hristodulides, malteški premier Robert Abela in portugalski predsednik vlade Luis Montenegro. Čeprav je sprva italijanska premierka Giorgia Meloni potrdila udeležbo na MED9, pa smo v uredništvu N1 Slovenija že v petek popoldne prejeli informacije, da Meloni v Portorož ne bo, tam pa jo bo nadomeščal italijanski zunanji minister Antonio Tajani. Uradna potrditev je sledila v nedeljo, ko so iz urada vlade za komuniciranje v sporočilu za javnost zapisali, da bo Italijo zastopal Tajani. Razloga za odsotnost Meloni niso navedli.

Razprave na vrhu zasedanja voditeljev se udeležuje predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, na povabilo premierja Roberta Goloba pa tudi jordanski kralj Abdulah II., ki je v Slovenijo pripotoval že v nedeljo.

Prav udeležba von der Leyen in jordanskega kralja Abdulaha II. pa po besedah naših sogovornikov daje veliko težo tokratnemu zasedanju voditeljev držav MED9. Ob tem pa bo današnja razprava zelo pomembna, saj poteka le tri dni pred vrhom voditeljev držav članic EU v Bruslju.

Kaj lahko naredi EU za krepitev svoje globalne konkurenčnosti?

Voditelji bodo razpravljali predvsem o aktualnih evropskih izzivih s poudarkom na področju Sredozemlja, govorili pa bodo tudi o nekaterih drugih perečih področjih. Kot je minuli teden dejal predsednik vlade Robert Golob, bosta na dnevnem redu dve ključni temi – konkurenčnost Evropske unije in razmere na Bližnjem vzhodu.

Dopoldne se bodo posvetili vprašanju evropske konkurenčnosti, pri tem delu pa se bo deveterici voditeljev pridružila predsednica Komisije von der Leyen. Po Golobovih besedah bodo voditelji pripravili skupno izjavo, s katero nameravajo na četrtkovem zasedanju Evropskega sveta nastopiti kot enoten blok s poenotenimi stališči o tem, kako naj EU izvaja ukrepe za krepitev svoje globalne konkurenčnosti.

"Teme, ki jih bomo obravnavali, so specifične za področje Sredozemlja in po njih se tudi razlikujemo od ostalih držav v EU. Naslovili bomo problem visokih cen energentov, ki so na tem področju veliko višje od ostalih, na drugi strani pa bomo razpravljali tudi o bitki za talente, torej na kakšen način privabiti kadre v Evropo. Beseda bo tekla tudi o oblikovanju evropskega proračuna za prihodnjo finančno perspektivo," je na sredini novinarski konferenci dejal Golob.

Naši sogovorniki izpostavljajo, da je prav vprašanje energetike tisto, ki je zelo pomembno za področje Sredozemlja, saj so cene energentov in električne energije v tej regiji zelo visoke v primerjavi s preostalimi deli EU. Ker se v severnem delu Unije v zadnjih letih – predvsem v luči ruske agresije v Ukrajini in grožnji, ki jo EU predstavlja Rusija – govori predvsem o obrambi in oboroževanju, naj bi po besedah naših sogovornikov iz vladnih vrst prav srečanje MED9 predstavljalo "protiutež" pri naslavljanju pomembnih tem za sredozemsko regijo.

Voditelji bodo tako govorili o vlaganjih v obnovljive vire energije in kako bi lahko znižali cene energentov na tem področju, kar bi posledično privedlo do večje konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Nekaj časa pa bodo namenili tudi pogovorom o večletnem finančnem okvirju EU, o čemer naj bi sicer tekla razprava na decembrskem vrhu voditeljev Unije v Bruslju.

Ni mogoče pričakovati "recepta" za rešitev krize na Bližnjem vzhodu

Popoldne pa bodo voditelji ob delovnem kosilu razpravljali o miru in stabilnosti v Sredozemlju s posebnim poudarkom na Bližnjem vzhodu. Pri tej točki se bo razpravi pridružil jordanski kralj Abdulah II., po oceni premierja Roberta Goloba ima prav Jordanija eno najpomembnejših vlog na Bližnjem vzhodu. Slovenija je namreč prav prek Jordanije v Gazo poslala največ humanitarne pomoči, tam pa tudi deluje sedež agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem.

"Glavni namen tega srečanja je iskanje konkretnih rešitev, kako uresničiti rešitev dveh držav. Kako zgraditi samostojno Palestino na eni strani in varen Izrael na drugi strani – vse to z namenom trajne stabilizacije in miru na tem področju. Vesel sem, da do tega srečanja prihaja ravno v tem trenutku, ko se kaže upanje, da se na eni strani ustavi genocid in da se iz tega genocida porodi novo upanje za samostojno in neodvisno Palestino, v kateri bodo ljudje lahko živeli svobodno, varno in bo tudi priznana v mednarodni skupnosti," je pretekli teden poudaril Golob.

Voditelji bodo tako pretresali mnenja o implementaciji nedavno sprejetega mirovnega načrta, kakšni izzivi se lahko še pojavijo in kakšno vlogo bi lahko odigrala Evropska unija pri povojni obnovi Gaze. Ob tem bo podpisana tudi deklaracija med skupino MED9 in Jordanijo o Bližnjem vzhodu, čeprav, kot pravijo naši sogovorniki, tudi vsi voditelji deveterice sredozemskih držav, "niso na isti valovni dolžini" pri vprašanju vojne v Gazi.

V deklaraciji po besedah naših sogovornikov tako ni mogoče pričakovati "recepta za rešitev krize na Bližnjem vzhodu, bo pa imela takšna skupna izjava vendarle veliko diplomatsko težo. Ob tem se bodo voditelji dotaknili tudi uvedbe morebitnih sankcij proti Izraelu, ki jih je septembra napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

O vojni v Ukrajini ne bodo razpravljali, v deklaracijo pa naj bi jo vključili

Premier Golob je na sredini novinarski konferenci izpostavil, da so pri vprašanju sankcij proti Izraelu še posebej deljena mnenja, saj ima vsaka država svoj pogled na to vprašanje. Dejal je, da ima Slovenija sicer zelo jasno stališče glede tega, saj je tudi sama že v preteklih mesecih uvedla posamezne sankcije proti Izraelu, tako kot so to storile tudi Španija, Irska in Norveška, ki so, tako kot Slovenija, tudi že priznale Palestino.

"Prav zdaj pa obstaja trenutek, da lahko tudi z vsemi ostalimi državami, ki niso delile tega našega mnenja do sankcij, oblikujemo načrt za podporo dvema neodvisnima državama. Evropa je že danes največja financerka palestinske države in donatorka mednarodne pomoči za Gazo. Zdaj pa je čas, da iz politično pasivnega odnosa, kjer delujemo na humanitarnem področju, preidemo na aktivno politično udejstvovanje Evrope kot celote," je dejal predsednik vlade.

Voditelji držav članic MED9 bodo ob koncu zasedanja predvidoma podpisali tudi skupno deklaracijo, v kateri pa naj bi po besedah naših sogovornikov iz vladnih vrst dodali tudi nekaj besed glede vojne v Ukrajini, čeprav to ne bo uradna tema pogovorov tokratnega zasedanja.

Neuradno naj bi v deklaracijo zapisali pozive za premirje v Ukrajini, končanje spopadov in začetek mirovnih pogajanj, dodali pa naj bi tudi stališče držav glede uporabe zamrznjenih ruskih sredstev za nadaljnjo pomoč Ukrajini v vojni proti Rusiji.