Menu Item
Poslanci so se sestali na izredni seji z edino točko dnevnega reda – odreditvijo parlamentarne preiskave o poslovanju podjetij Gen-I in Star Solar, s katerima je povezan predsednik vlade Robert Golob, ter financiranju stranke Gibanje Svoboda, ki ji premier predseduje. Zahtevo za preiskavo je vložil državni svet. Med razpravo so poslanci vladajoče stranke Gibanja Svobode večkrat poudarili, da gre za zlorabo instrumenta parlamentarne preiskovalne komisije. V opozicijskih SDS in NSi pa so poudarjali, da je omenjena preiskovalna komisija v interesu javnosti in da mora premier Golob pojasniti stvari in sume, ki so se pojavili v tem času. Poslanci Levice in SD v razpravi niso sodelovali. Akt o odreditvi parlamentarne preiskave so poslanci danes potrdili brez glasovanja.
Po nekaj več kot štiriurni razpravi na izredni seji je državni zbor na zahtevo državnega sveta odredil parlamentarno preiskavo o domnevnih zlorabah pri poslovanju podjetij Gen-I in Star Solar ter financiranju stranke Gibanje Svoboda.
S parlamentarno preiskavo bodo ugotavljali vlogo in odgovornost nekdanjega predsednika uprave Gen-I in aktualnega premierja Roberta Goloba v obdobju, ko je bilo to podjetje pod prevladujočim vplivom ali v lasti države, in sicer s kakšnim interesom naj bi domnevno ravnal nezakonito oziroma v nasprotju z veljavno zakonodajo.
V povezavi z domnevnim finančnim izčrpavanjem podjetja Gen-I naj bi preiskava razjasnila tudi domnevno nezakonito financiranje Gibanja Svoboda v kampanji za državnozborske volitve leta 2022. Prav tako je po mnenju državnih svetnikov treba preiskati okoliščine domnevno koruptivnega prevzema družbe Star Solar, katere ustanovitelj je Golob, ter njeno poslovanje, še posebej z državno družbo Borzen.
Preiskava je po navedbah državnih svetnikov v širšem interesu, ker so se v medijih pred volitvami leta 2022 širile informacije o domnevno spornem financiranju predvolilne kampanje Gibanja Svoboda, kot tudi zaradi domnevnega oškodovanja premoženja države ter zaradi sumov o spornih poslovnih dejavnostih podjetja Gen-I in njegovega takratnega predsednika uprave Goloba ter z njim povezanih fizičnih in pravnih oseb.
Akt o odreditvi parlamentarne preiskave so poslanci danes potrdili brez glasovanja.
Kdaj bo preiskovalna komisija tudi uradno ustanovljena?
Poslovnik o parlamentarni komisiji v svoji 5. točki določa, da mora državni zbor za vsako parlamentarno preiskavo imenovati posebno preiskovalno komisijo. Državni zbor imenuje preiskovalno komisijo praviloma na isti seji, na kateri sprejme sklep oziroma izda akt o odreditvi parlamentarne preiskave, najpozneje pa na prvi naslednji seji.
Preiskovalna komisija bo tako delo lahko začela šele, ko bodo poslanske skupine vanjo imenovale svoje člane, to pa naj bi se zgodilo na prvi naslednji seji državnega zbora. Ta bo že ta teden v četrtek, ko bo pred poslanci obravnava novele zakona o parlamentarni preiskavi. Novelo je v parlamentarni postopek vložila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Novela bi med drugim uvedla predhodni preizkus zahteve za preiskavo na ustavnem sodišču, če bi zakonodajnopravna služba državnega zbora ugotovila, da obstaja dvom glede ustavne dopustnosti zahteve.
Novelo bodo poslanci obravnavali po skrajšanem postopku, zato bi lahko prišlo do situacije, ko bi bila novela zakona sprejeta še pred uradno ustanovitvijo preiskovalne komisije.
“Večmesečno skrivanje predsednika vlade” pred pričanji v DZ
V uvodni obrazložitvi predlagatelja zahteve o odreditvi preiskave je državni svetnik Andrej Poglajen dejal, da svetniki kot pobudniki preiskovalne komisije omenjeno zahtevo za njeno odreditev naslavljajo v veri, da bo ta po več kot dveh letih ponudila javnosti odgovore na številna vprašanja. Morebitne dvome, ki so se pojavili okoli zahteve o odreditvi preiskovalne komisije, da ta ni v interesu javnosti, v državnem svetu odločno zavračajo.
“Ker vsebina zahteve za odreditev preiskovalne komisije vsebuje segment, ki vsebuje tudi mednarodne dejavnosti, lahko upravičeno trdimo, da je zanimanje za podano zahtevo tudi v javnem interesu,” je pred poslanci dejal Poglajen, sicer predsednik sveta podmladka SDS.
Dodal je, da državni svet nikakor ne prejudicira o omenjeni zadevi, temveč zahtevo podaja zgolj v veri, da preiskovalna komisija predmet preiskave razišče in ponudi odgovore slovenski in mednarodni javnosti. Poglajen je dejal, da z zahtevo dajejo možnost Robertu Golobu in preostalim predmetom preiskovanja, da pojasnijo okoliščine in modele poslovanja ter druge prakse.
V svojem nagovoru je okrcal ravnanja predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, po njegovih besedah so bili poskusi njenega vplivanja na avtonomno ravnanje državnega sveta nesprejemljivi.
Poslanka Vida Čadonič Špelič je v mnenju poslanske skupine NSi dejala, da se je v času vlade Roberta Goloba korupcija v državi povečala, spomnila je tudi, da se premier Golob že več mesecev izogiba seji Komisije za nadzor javnih financ, kjer bi moral pojasniti svojo vpletenost v poslovno sodelovanje med njegovim podjetjem Star Solar in državnim podjetjem Borzen.
Po mnenju Nove Slovenije se “predsednik vlade že mesece skriva” pred pričanjem na preiskovalni komisiji o njegovem vpletanju v delo policije.
“Upravičeno se sprašujemo, ali se predsednik vlade sej nadzornih parlamentarnih komisij ne udeležuje zato, ker se boji neprijetnih vprašanj ali pa, morda še huje, da bi resnica prišla na dan. Tako poudarjen pogum stranke Svoboda in predsednika vlade se je izgubil, izgubili so se tudi argumenti, zaradi katerih so zmagali. Preiskovalna komisija je torej orodje, da dobimo odgovore in način, da ljudje izvedo resnico,” je poudarila Čadonič Špelič.
Izpostavila je še, da ustava in poslovnik državnega zbora jasno določata, da mora državni zbor odrediti preiskovalno komisijo, ki jo zahteva državni svet.
Po mnenju poslanske skupine SD gre sicer v omenjenem primeru za glasne, dolgotrajne in zelo resne obtožbe, ki pa jih organi pregona doslej niso potrdili, zato bo po njihovem prepričanju državni zbor z odreditvijo te preiskave znova prevzel nase vlogo odkrivanja kaznivih dejanj, kar pa ni in ne sme biti njegova vloga.
“Socialni demokrati pričakujemo, da tako resne sume kaznivih dejanj preiščejo in zaključijo organi odkrivanja in pregona, da o kazenski in krivdni odgovornosti za storjena kazniva dejanja presojajo sodišča. Edino vprašanje, s katerim bi se bilo morda smiselno ukvarjati, je, zakaj taki postopki ne stečejo oziroma se ne zaključijo; tega vprašanja pa predlagatelj ni vključil v svoj predlog, ki ga noče dopolniti niti z mnenjem zakonodajnopravne službe,” je dejal poslanec SD Soniboj Knežak in dodal, da vse kaže na to, da namen preiskave ni tak, kot ga določa zakon.
V SD zato menijo, da bo ta preiskava zgolj še en parlamentarni postopek, ko bo namesto svoji primerni funkciji namenjen diskreditacijam, lansiranju obtožb in ustvarjanju dimnih zaves, zato upajo, da se predlagatelji in izvajalci preiskovalne komisije zavedajo svoje odgovornosti, saj izkušnje kažejo, da lahko slabo in površno izvedena preiskava naredi več škode kot koristi.
Tudi v Levici po besedah vodje poslanske skupine Mateja T. Vatovca delijo podobno mnenje. Vatovec je dodal, da je težko verjeti, da bo omenjena preiskovalna komisija prišla do kakršnih koli zaključkov, temveč bo bolj služila za obračunavanje med dvema političnima strankama.
“Zelo očitno in zelo jasno je, da gre za sredstvo, ki ga je uporabila stranka SDS za to, da prek državnega sveta pripelje v državni zbor nekaj, kar jim v tej dvorani očitno ni uspelo. Iz tega vidika je to navadna zloraba,” je dejal vodja poslancev Levice in dodal, da strankini poslanci v današnji razpravi ne bodo sodelovali.
Vodja poslancev Golobove Svobode Borut Sajovic je v več kot pol ure dolgi predstavitvi stališča večkrat poudaril, da je preiskovalna komisija, ki bo odrejena, nekonkretizirana, nima časovnih okvirjev, prav tako pa ne vsebuje nikakršnih dokazov, ki bi vsaj utemeljevali sume, ki so našteti v zahtevi za njeno odreditev.
Dejal je, da je sicer parlamentarna preiskava pomemben ustavni institut vsake parlamentarne demokracije, ki ga je treba spoštovati, negovati, graditi, “nikakor pa zlorabljati”. Preiskava, ki bo odrejena, bo tako manjšinska.
“Zloraba instituta parlamentarne preiskave je zgolj naslednji korak v boju za oblast. Stranka SDS ne razume, da ravno tovrstne poteze vzbujajo med državljankami in državljani odpor,” je dejal Sajovic.
Mahnič: Kdor ščiti mafijo, je tudi sam del mafije
Po besedah poslanca SDS Žana Mahniča, ki je predstavil stališče največje opozicijske stranke, je zahteva po ustanovitvi preiskovalne komisije naredila veliko paniko v vladajoči stranki. Ob tem je Mahnič poslanke in poslance Svobode povprašal: “Kaj skrivate? Česa se bojite? Kakšne nečedne posle ste opravljali? Za katere nečedne posle veste? Ste pri njih tudi sodelovali?”
Spomnil je, da so bile preiskovalne komisije, ki so preiskovale stranko SDS, ustanovljene že v treh mandatih državnega zbora, čemur sami niso nasprotovali. “Zdaj pa je ustanovitev preiskovalne komisije, ki bo ugotavljala financiranje, poslovanje družb, ki so tako ali drugače povezane s stranko Gibanje Svoboda, sporna,” je dejal Mahnič.
V SDS menijo, da je javni interes glede ustanovitve preiskovalne komisije velik, saj je za državljane pomembno, da izvedo, “ali imamo na položaju predsednika vlade, ki je kradel denar iz državne firme za financiranje svojih lastnih potreb, svoje stranke in politične kampanje”.
Poudaril je, da v največji opozicijski stranki podpirajo ustanovitev preiskovalne komisije, v kateri bodo tudi aktivno sodelovali.
“Kdor ščiti mafijo, je tudi sam del mafije,” je ob koncu dejal poslanec Žan Mahnič.
Zahtevo za parlamentarno preiskavo je državni svet po nekaj zapletih sprejel marca. Po ugotovitvi zakonodajnopravne službe DZ, da je “opredelitev in obrazložitev javnega interesa preveč splošna, nedoločna in pomanjkljiva”, v dopolnitev ni privolila. Poslanska skupina SDS je nato poskusila s to točko razširiti dnevni red redne aprilske seje DZ, ko ji to ni uspelo, je zahtevala sklic današnje izredne seje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje