Poslanci zavrnili predlog SDS o "štempljanju", ta ga je takoj ponovno vložila

Foto: Žiga Živulović Jr./BOBO

V državnem zboru je danes potekala izredna seja, kjer so poslanci razpravljali o predlogu novele zakona o evidentiranju delovnega časa. Predlog je vložila SDS, z njim pa bi črtali vse spremembe nove zakonodaje. Poslanci so z glasovanjem sklenili, da je predlog neprimeren za nadaljnjo obravnavo. Takoj za tem so v največji opozicijski poslanski skupini predlog vložili znova.

Predlog novele zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti je predvidel črtanje vseh sprememb, ki jih je na področju evidentiranja delovnega časa uzakonila aktualna vlada in so v uporabi od 20. novembra. To so med drugim beleženje dodatnih podatkov o delovnem času, obveščanje delavca o podatkih iz evidence ter obvezne elektronske evidence za kršitelje.

“Na ta način želimo obveznosti delodajalcev in delojemalcev postaviti v čas pred sprejemom zadnje novele zakona,” je danes v imenu poslancev SDS pojasnil Rado Gladek. S tem bi se po njegovih besedah “slovenskemu gospodarstvu omogočilo, da se namesto z nepotrebno birokracijo ukvarja z rešitvami za ustvarjanje večje dodane vrednosti”.

Poslanci so z glasovanjem sklenili, da je predlog novele, ki jo je vložila SDS, neprimeren. Za nadaljnjo obravnavo je glasovalo 26 poslancev, 45 pa jih je menilo, da ni primeren.

SDS takoj po zavrnitvi predlog vložili ponovno

Ker v poslanski skupini SDS “še vedno verjamejo, da sedanja vlada zna in zmore bolje”, so tako predlog sprememb zakona o “spornem štempljanju” spet vložili v parlamentarni postopek in s tem “predsedniku vlade dali še eno možnost, da izpolni obljubo”, ki jo je dal gospodarstvenikom minuli teden na Vrhu gospodarstva.

Po vnovični vložitvi zakonskega predloga bodo lahko poslanci razpravo ponovili.

Vlada: Predlog SDS je nepotreben

Na današnji razpravi o predlogu novele zakona predlogu so na vladni strani vztrajali, da je bilo treba zakonodajo spremeniti, ker je bilo ugotavljanje nepravilnosti na področju evidenc, ki so osnova za izvajanje določb o delovnem času, odmorih in počitkih, s tem pa za obnavljanje fizičnih moči delavca, delovno učinkovitost, dolgoročno ohranjanje delovne sposobnosti in zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, doslej oteženo.

Državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan je predlog SDS ocenil kot nepotreben, saj je njegovo ministrstvo nedavno napovedalo, da bo tri mesece aktivno spremljalo izvajanje novele na terenu, tudi preko posebej za to vzpostavljenega elektronskega naslova [email protected], na katerem sprejema pripombe in predloge. Inšpektorat RS za delo ta čas opravlja predvsem svetovalno vlogo, je spomnil.

Koalicija: V SDS so prisluhnili le delodajalcem, ne pa sindikatom

V predstavitvi poslanskih stališč je Milan Jakopovič (Levica) menil, da jim v SDS ni mar za pravice delavcev, v zvezi z delodajalci pa se je vprašal, kako so, glede na to, da je treba delovni čas evidentirati že od leta 2006, pravice iz zakona o delovnih razmerjih, kot so osemurni delovnik, nadure in obvezni počitek, spoštovali doslej. Hkrati je razočaran zaradi “pavšalnih ocen” o novostih in “strašenja s popolnoma neresničnimi navedbami”, da na primer novela uvaja izjeme od evidentiranja.

V SDS so s predlagano novelo prisluhnili le delodajalcem, preslišali pa so opozorila sindikatov, je menila Sandra Gazinkovski (Svoboda). Opozorila je še, da povod za nedavne spremembe niso bile zgolj afere o izkoriščanju delavcev, temveč tudi sodbe Sodišča EU in evropska direktiva o evidentiranju delovnega časa.

SDS o dodatnem obremenjevanju z “birokratskimi nesmisli”

Anja Bah Žibert (SDS) je izpostavila, da novela, “ko govorimo o zaščiti delavcev oz. kršitvah delovnega časa”, ne bo prinesla bistvenih sprememb. Navedla je, da se delodajalci v 80 do 90 odstotkih zoper ugotovitve inšpektorata oz. globe pritožijo, sodišče pa jim na koncu pogosto izreče milejši ukrep ali se odloči za preklic, če že ostane pri kazni, pa da se podjetja odločijo za druge manevre, tudi za izbris. “In s tem bi se morala ukvarjati vlada, ne z uzakonjenjem ‘štempiljakanja’ kar tako povprek,” je pozvala.

“Namesto da bi izboljševali poslovno okolje, da bi pri nas podjetja investirala, da bi zaposleni lahko prišli do boljših in bolje plačanih delovnih mest, podjetja dodatno obremenjujemo z birokratskimi nesmisli,” je bil oster tudi Aleksander Reberšek (NSi). Zaradi “nekaj kršitev” delavskih pravic je po njegovih besedah kratko potegnilo 90.000 zaposlenih v Sloveniji in prek 220.000 poslovnih subjektov, “ki morajo zdaj evidentirati vsak premik”.

Kako so se odločili v SD?

V SD so predlogu SDS odrekli podporo, saj večino sprememb v vladni noveli podpirajo, se jim pa še vedno porajajo vprašanja glede fleksibilnosti beleženja delovnega časa v poklicih, “kjer zaposleni tako strogo in natančno vodenje evidence dojemajo kot administrativno breme in nepotrebno omejevanje njihovega načina dela”.

Poslanci opozicije so vladni noveli očitali neživljenjskost, poslanci koalicije pa so opozarjali, da je novelo v delu, ki se ga zdaj spodbija, pripravil že minister za delo Janez Cigler Kralj v času vlade Janeza Janše. Podčrtali so tudi, da je bila novela lani usklajena na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) ter da podobno evidentiranje poznajo tudi v Nemčiji in na Nizozemskem. Cigler Kralj (NSi) se je branil, da ni odgovoren za nedavne spremembe, saj da jih ESS takrat ni ne obravnaval ne potrdil.