Čeprav je minister za gospodarstvo Matjaž Han (SD) v sredo dejal, da je zakon o evidentiranju delovnega časa " žal napisan tako, da ni izvedljiv", da je bilo sprejetje tega zakona napaka ter se zavzel za "gentlemenski dogovor" in popravljanje zakona, je bil tudi minister za delo Luka Mesec dan kasneje po seji vlade zelo jasen. Zakon so potrdili ministri, tudi minister Han, ekonomsko socialni svet in poslanci koalicije v državnem zboru, je povedal. In nadaljeval, da se zakon ne zaustavlja, da bo s ponedeljkom veljal, vsi, ki bodo imeli z njim težave, pa lahko ministrstvu za delo pošljejo e-mail. Čez tri mesece bodo premislili, ali bodo zakon novelirali. Neuradno sicer na ministrstvu za delo računajo, da se bo prah zadnjih dni, ki ga Mesec pripisuje predvsem medijem, polegel. Inšpekcija pa bo s poostrenim nadzorom evidenc počakala do prihodnjega leta.
Minister za gospodarstvo Matjaž Han (SD) je bil v sredo zelo jasen. Dejal je, da je zakon o evidentiranju delovnega časa, ki se začne izvajati v ponedeljek, neizvedljiv in neživljenjski ter nadaljeval: “V zadnjih dneh sem prejel ogromno klicev in mislim, da je na koaliciji treba to vprašanje odpreti, zakon novelirati in ga narediti bolj življenjskega. Ob tem pa tudi priznati, da smo mogoče tukaj naredili napako, in popraviti to, kar smo evidentno naredili narobe.”
Po tem, ko sta dan kasneje tako koalicija kot vlada sedli, pa je bil zelo jasen tudi nosilec tega zakona, minister za delo Luka Mesec. Zakona ne moremo ustavljati, s ponedeljkom velja, je poudaril Mesec in dodal, da bodo na njegovem ministrstvu odprli elektronski naslov ([email protected]), kamor lahko naslednje tri mesece vsi zainteresirani pošiljajo svoje pripombe in pojasnila, zakaj zakon zanje ni življenjski, nato pa bodo tudi na podlagi teh elektronskih sporočil premislili o morebitnih popravkih tega zakona.
Napeta seja vlade in očitki o rušenju vlade
Ključni argument Luke Meseca, ki je po informacijah N1 prepričal tudi ministre, z izjemo ministra Hana, je, da so zakon o evidentiranju delovnega časa potrdili tako na vladi kot na ekonomsko-socialnem svetu in nato še vsi prisotni poslanci koalicije na glasovanju v državnem zboru. Gotovo pa je Mescu pomagalo tudi to, da so se za začetek izvajanja tega zakona zavzeli v največjem sindikatu v državi.
Seja vlade je po bila po neuradnih informacijah precej burna, premier naj bi pred vsemi prisotnimi jasno izrazil svoje nasprotovanje tudi temu, da je minister Han v sredo stopil pred kamere in dal “neusklajeno izjavo”. Padali so celo očitki o notranjem rušenju vlade.
Han je bil po informacijah N1 na seji vlade v svojih stališčih na koncu osamljen, naj bi pa upal, da se bodo tisti obrtniki, gospodarstveniki in drugi, ki trdijo, da je zakon zanje neizvedljiv, zdaj tudi organizirali in ministrstvu za delo poslali svoje pripombe ter da bo zakon po treh mesecih vendarle mogoče novelirati.
Mesec je na tiskovni konferenci poudaril, da je bil zakon sprejet že pred pol leta. “Do tega tedna ni bil problematičen, zaradi točnih in netočnih medijskih poročil pa zdaj obstaja veliko nezaupanje,” je dejal Mesec in to je razlog, da zdaj za tri mesece odpira poseben elektronski naslov ministrstva.
Delodajalcem pa je Mesec vrnil z besedami, da so šli skupaj z njim ob potrditvi tega zakona na ekonomsko-socialnem svetu celo na novinarsko konferenco: “Mitja Gorenšček (izvršni direktor GZS; op.a.) je takrat rekel, da je bil storjen velik korak naprej in da smo dosegli besedilo, ki je sprejemljivo za vse tri strani. To je bilo stališče gospodarstva pred enim letom.”
A Gorenšček za N1 pravi: “Mi smo se takrat borili in ostro nasprotovali, da bi bilo v zakonu obvezno elektronsko evidentiranje za vse delodajalce. Ker smo dosegli, da je bilo to črtano iz zakona in je ostalo, da so elektronske evidence obvezne zgolj za kršitelje, smo bili zadovoljni s končnim besedilom. Rečeno nam je bilo, da bodo do začetka izvajanja pripravljeni tudi podzakonski akti, ki bodo podrobneje uredili pravila igre. To se ni zgodilo. Prav tako smo takrat v pogajanjih rekli, da če bodo dodajali izjeme, bomo zakon izpodbijali na ustavnem sodišču. In vmes so se izjeme tudi zgodile, denimo visokošolski učitelji.”
“Funkcionarji plačilo za svoje delo prejemamo”
Čeprav je Mesec dejal, da so si visokošolski učitelji izjemo zase izpogajali že v preteklosti, povejmo, da je bil zakon o šolstvu, ki visokošolske profesorje odrešuje evidentiranja delovnega časa po novih pravilih, spremenjen septembra letos, torej po sprejetju zakona o evidentiranju delovnega časa.
Prav danes je sicer minister za finance Klemen Boštjančič, le malo pred nastopom Luke Meseca, na novinarski konferenci po seji vlade, ko je govoril sicer o plačah v javnem sektorju, poudarjal, da je treba imeti vedno pred očmi sistem in ne več tega, katera skupina se bolje znajde in je lobistično spretnejša.
Poleg tega, da so izjema visokošolski učitelji, pa javnost razburja tudi to, da so “štempljanja” odrešeni funkcionarji (poslanci, ministri, sodniki, tožilci, župani ...). Argument ministra Meseca, zakaj funkcionarji ne, ostali (razen visokošolskih učiteljev) pa ja, je bil: “Funkcionarji se ne štempljajo, saj zakon ni namenjen omejevanju svobode komurkoli, ampak zagotavlja, da zaposleni prejmejo plačilo za opravljeno delo. Funkcionarji plačila prejemamo,” je pojasnil Mesec.
Poudaril je, da zakon ni namenjen temu, da se bo zaposlenim sledilo ali omejevanju njihove svobode, a v mnogih podjetjih in panogah opozarjajo, da vodi prav k temu, če bodo želeli zakon spoštovati tako, kot je napisan. Mesec je še povedal, da zakon evidentiranja malice ne spreminja in da se samostojni podjetniki, če nimajo zaposlenih, ne rabijo štempljati.
Po nekaterih neuradnih informacijah na ministrstvu za delo sicer računajo, da se bo prah zadnjih dni, ki ga Mesec pripisuje predvsem medijem, polegel. Inšpekcija za delo pa je medtem sporočila, da izvajanja strožjega nadzora nad vodenjem evidenc prelaga na prihodnje leto.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje