Menu Item
Po tem, ko je KPK na podlagi razkrij na N1 sama sprožila prehodni preizkus, se Centru za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR), ki ga od junija lani vodi vidni član SD Dejan Prešiček, zelo verjetno obeta še revizija računskega sodišča. Da naj računsko sodišče pregleda delovanje in poslovanje CMSR med letoma 2018 in 2024, so na skupni seji odbora za zunanjo politiko in komisije za nadzor javnih financ poslanci potrdili soglasno. Soglasno pa so sprejeli tudi vse ostale predlagane sklepe.
Člani parlamentarnega odbora za zunanjo politiko (OZP) in komisije za nazor javnih financ (KNJF) so na skupni seji, ki jo je zahtevala poslanska skupina opozicijske SDS, obravnavali nakazila ministrstva za zunanje zadeve (MZEZ) Centru za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMRS).
SDS je v zahtevi za sklic nujne seje zapisala, da je CMRS od junija lani, ko je direktor centra postal vidni član SD Dejan Prešiček, dobil bistveno več denarja s strani MZEZ, ki ga vodi Tanja Fajon, nekdanja predsednica SD.
Kot smo na N1 že poročali, je center po podatkih aplikacije Erar od junija lani od zunanjega ministrstva prejel več kot dva milijona evrov, prej pa v osmih letih skupaj 300.000 evrov.
In kot smo razkrili, je Prešiček za direktorja tega centra kandidiral dvakrat. Najprej septembra 2022, ko na razpisu ni bil izbran nihče izmed devetih prijavljenih kandidatov, nato pa še marca 2023, ki je bilo kandidatov sedem, direktor pa je na koncu postal prav Prešiček.
A med med septembrom 2022 in marcem 2023 so se s spremembo statuta CMRS pogoji za imenovanje direktorja pomembno spremenili.
Stranka SDS je predlagala dva sklepa. Da naj zunanje ministrstvo v mesecu dni pripravi poročilo o ustreznosti in transparentnosti nakazil temu centru od maja 2020 do maja 2024. Z drugim sklepom pa je SDS želela doseči, da naj omenjeni državnozborski telesi pozoveta Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), naj preveri poslovanje MZEZ s CMRS v času aktualne vlade.
KPK je sicer že nekaj ur pred razpravo v parlamentu na podlagi člankov N1 odreagirala sama in uvedla predhodni preizkus. To pomeni, da pridobivajo razpoložljivo dokumentacijo in relevantna dejstva, s čimer preverjajo sume kršitev iz njihovih pristojnosti.
Med sejo sta prišla na mizo še dva dodatna predloga sklepov. Predlog Jerneja Vrtovca (NSi), da naj revizijo poslovanja CMSR za obdobje od 2018 do 2024 opravi računsko sodišče. In predlog SDS, da naj ustanovitelja tega centra – vlada in SID banka – preučita možnosti transparentnejšega poslovanja in dostopa do podatkov preko portala ERAR.
Vsi štirje sklepi so bili sprejeti soglasno. Zanje so torej glasovali poslanci vseh strank, tudi Socialni demokrati.
Projekte odobri vlada
Medtem ko so poslanci predvsem iz opozicije opozarjali, da je s pomočjo javno dostopnih baz podatkov nemogoče priti do veh relevantnih podatkov o delovanju centra in njegovih projektih, so predstavniki zunanjega ministrstva in Dejan Prešiček poudarjali, da financiranje ne odstopa od dolgoletnega povprečja in da je k aktivnejši drži zunanjega ministrstva pri financiranju projektov CMRS januarja letos MZEZ pozvalo ministrstvo za finance.
Prav tako so pojasnili, da ima končno besedo pri tem, kateri projekt bo dobil financiranje, vlada.
“Vsak izvajalec je ob sklenitvi pogodbe skladno s 14. členom zakona o razvojnem sodelovanju upravičen do preplačili v višini 80 odstotkov predvidenih pogodbenih obveznosti za posamezno proračunsko leto. Zato so v sistemu ERAR ob izplačilih CMRS navedena ta preplačila, preostanek pogodbenih sredstev pa izvajalec prejme, ko poroča o porabi predplačil,” je o predplačilih s strani ministrstva za projekte CMRS dejala državna sekretarka Sanja Štiglic.
Prešiček pa je povedal, da je, odkar je direktor CMSR, podpisal le eno pogodbo, in sicer za podporo upravljanja rečnih bazenov v Keniji. Ostale, ki so še aktivne, pa je “podedoval.”
Kljub temu je moral Danijel Krivec (SDS) kar trikrat vprašati, zakaj so v zadnjih treh mesecih sredstva zunanjega ministrstva za projekte CMSR tako zelo poskočila.
Predstavnik ministrstva mu je odgovoril, da zato, ker so v tem času prejeli zaprosila za preplačila za projekte, ki so bili že v teku od leta 2022 dalje.
“To je bila sprememba pravil igre”
Predsednika Komisije za nadzor javnih financ Jerneja Vrtovca pa je zanimal predvsem način, kako je Prešiček postal direktor centra. Na prvem razpisu ni bil izbran, na naslednjem – po spremembi pogojev za imenovanje direktorja – pa.
“Nič ni narobe s tem, da imajo sposobni ljudje, četudi strankarski, odgovorne službe. Ampak ne tako, da se za gre za to spreminjati pravila igre,” je govoril Vrtovec in ob tem ni puščal dvoma v to, da so bili pogoji za imenovanje direktorja spremenjeni prav zato, da bi direktor lahko postal Prešiček.
In kot se je izkazalo, je bila sestava sveta CMSR septembra 2022, ko je Prešiček neuspešno kandidiral prvič, in marca 2023, ko je uspešno kandidiral drugič, enaka.
“Zamenjal se je zgolj predsednik sveta, ker je postal veleposlanik v Romuniji,” je ob tem pojasnil Prešiček.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje