Poslanci ob obstrukciji desnice sklenili: EPP in Weber grobo posegla v neodvisnost slovenskega pravosodja

Politična skupina Evropska ljudska stranka (EPP) in njen vodja Manfred Weber sta grobo posegla v neodvisnost in nepristranskost slovenskega pravosodja, ko sta nedavno Evropsko komisijo pozvala, naj spremlja kazenski pregon članov NSi v Sloveniji, je na današnji nujni seji ob obstrukciji NSi in odsotnosti članov SDS sklenil odbor DZ za pravosodje.

Odbor je prav tako podprl sklep, da predsednici Evropskega parlamenta Roberti Metsoli pošlje oster protest zaradi ravnanja evropskega poslanca Webra, ker da je prekoračil svoje pristojnosti, izvedel politični pritisk na slovenske pravosodne organe in škodoval ugledu Slovenije v evropskem prostoru.

Oba sklepa je odbor potrdil ob obstrukciji Franca Medica (NSi) in ob odsotnosti članov SDS pri glasovanju.

Skupina EPP in njen vodja Weber sta prejšnji teden pozvala Evropsko komisijo, naj spremlja pregon članov NSi v Sloveniji in tudi preuči, ali bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe.

Specializirano državno tožilstvo je v začetku tega meseca namreč vložilo obtožni predlog zoper štiri sedanje in nekdanje člane Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) iz vrst NSi. Obtoženi so zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.

Domnevno naj bi šlo za prvaka stranke Jerneja Vrtovca, poslanca Janeza Žaklja in Jožefa Horvata ter nekdanjega predsednika NSi Mateja Tonina, ki je trenutno evropski poslanec.

Medic je odboru sicer predlagal sprejem dodatnega sklepa, s katerim bi odbor predsednika vlade Roberta Goloba pozval k objavi celotnega poročila Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), v katerem je KPK podala ugotovitve o kršitvah integritete. Predsednica odbora Lena Grgurevič (Svoboda) je pojasnila, da odbor o tem sklepu ne bo odločal, ker ni povezan s temo nujne seje.

A Medic je zatrdil, da iz poročila KPK izhaja, da je Golob pritiskal na policijo. Celotna zadeva Knovs pa po njegovem mnenju izvira iz lanskoletne ovadbe, ki jo je na tožilstvo podala ravno policija. Andreja Živic (Svoboda) je predlog sklepa NSi ocenila kot poskus preusmerjanja pozornosti.

Živic je v razpravi dodala, da sicer razume, da so evropski dialog, razprava o vladavini prava in politična podpora sorodnim strankam iz tujine legitimni. Po njenem mnenju pa "ni legitimno javno diskreditirati nacionalno tožilstvo kot instrumentalizirano, pozivati Evropsko komisijo k spremljanju konkretnega kazenskega postopka, ustvarjati politični pritisk v času predvolilne kampanje".

Grgurevič je ravnanje EPP in Webra označila za poskus ščitenja političnih kolegov, saj je NSi v Evropskem parlamentu članica skupine EPP.

Seje se je udeležil tudi eden od domnevnih osumljencev in predsednik Knovsa Žakelj, ki je zagotovil, da njemu in preostalim strankarskim kolegom policija nikoli ni dokazala, da bi po opravljenem nadzoru na Generalni policijski upravi novembra 2023 kogar koli obveščali o ugotovitvah nadzora. "Striktno smo spoštovali določbe zakona o parlamentarnem nadzoru," je zatrdil.

Če pri nadzoru ne bi ravnali skladno z zakonom, bi jih policija lahko zavrnila, a jih ni, je opozoril Žakelj. Ob tem se je zahvalil pravnikom Matevžu Krivicu, Ludviku Toplaku in Ernestu Petriču, ki da so se upali postaviti v bran neodvisni instituciji, kakršna je Knovs.

Sklic nujne seje so zahtevale koalicijske poslanske skupine Svoboda, SD in Levica.