Poslanci še ne morejo začeti poletnih počitnic

Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, zakon o konoplji za medicinske in znanstvene namene, novelo zakona o zaščiti živali in zakon o gostinstvu je državni zbor (DZ) potrdil minuli teden, o odložilnem vetu pa bo državni svet (DS) odločal na torkovi izredni seji.

Predlog veta na zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki bi polnoletnemu bolniku, sposobnemu odločanja o sebi, dal pravico do prostovoljnega končanja življenja, če zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi, je podala skupina svetnikov s prvopodpisanim Danijelom Kastelicem.

Ali se je prav postaviti na "stran spodbujanja smrti namesto življenja"

Predlagatelji veta med drugim poudarjajo, da zakon pred sprejetjem ni bil deležen zadostne širše javne razprave, DZ pa ga je obravnaval tik pred parlamentarnimi počitnicami, ko je po oceni predlagateljev veta pričakovati manj negativnega odziva zainteresirane javnosti.

V predlogu veta izpostavljajo še zaščito temeljnih človekovih vrednot in dostojanstva, obenem pa so nanizali več pomislekov glede zakona, med drugim, da urejanje tega področja terja več razmislekov o socioloških, filozofskih, etičnih, moralnih in pravnih vprašanjih, povezanih s to temo. Prav tako zgolj referendumsko izrekanje volivcev o tem ne more biti zadostna podlaga za uzakonitev takšne pravice, ocenjujejo predlagatelji veta.

Med pomisleki so navedli tudi vprašanje, ali se je prav postaviti na "stran spodbujanja smrti namesto življenja", kot tudi, ali naj država posameznikom nakaže možnost rešitve za njihove težave, ki rezultira v predčasnem končanju življenja. Izpostavili pa so tudi možnost zlorab te pravice in morebitne negativne posledice za vse neposredno ali posredno vključene v sam proces, od kandidata do njegovih bližnjih in strokovnjakov.

"Uresničevanje specifičnih interesov iz ozadja"

Predlog veta na zakon o konoplji za medicinske in znanstvene namene, katerega cilj je po besedah predlagateljev zakona zagotoviti dostop prebivalcem do varno pridelane konoplje za medicinske namene, pa je podala skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Markom Staroveškim.

Predlagatelji veta menijo, da zakon ne odraža ključnega cilja, ki bi ga moral zasledovati, pač pa gre za "nepremišljen poskus izpolnjevanja koalicijskih zavez in uresničevanja specifičnih interesov iz ozadja".

Med očitki so nanizali, da zakon ni bil deležen širše javne razprave, pa tudi, da ni bil pripravljen v javnem interesu, pač pa po meri ozke skupine ljudi, na tržni podlagi in netransparentno. Med posameznimi člani predvidene strokovne skupine za pripravo zakona obstajajo nikoli ustrezno razkrite poslovne povezave, nedogovorjeno pa po njihovem mnenju ostaja tudi vprašanje morebitnega konflikta interesov ter dvom o integriteti celotnega postopka zakona, so dodali.

"Prezrta so bila tudi vsa opozorila zainteresirane in strokovne javnosti glede nujnosti strokovno premišljene in bolnikom prijazne zakonodaje," so prepričani predlagatelji veta. Hkrati pa menijo, da tudi po sprejetju tega zakona ureditev konoplje kot rastline v širšem pomenu in za dobro ljudi, ostaja odprto.

Veto tudi na zakon o zaščiti živali

"Zakon v več ključnih delih ni usklajen z evropsko zakonodajo, ni izvedbeno vzdržen in nesorazmerno posega v ustavno varovanje pravice rejcev (...) Čeprav je skrb za dobrobit živali temeljna vrednota sodobnega kmetijstva, mora biti njeno uresničevanje prilagojeno realnim razmeram v prostoru in času ter upoštevati posebnost slovenskega podeželja," je na današnji seji Komisije državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dejal predsednik komisije Branko Tomažič, predstavnik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije v državnem svetu.

Za člane komisije je problematična zlasti določba, ki z letom 2029 prepoveduje rejo koši nesnic v obogatenih kletkah. Menijo, da bodo slovenski rejci glede na ostale evropske v neenakopravnem položaju, saj na ravni EU prepoved reje v kletkah še ni sprejeta, države članice pa da sledijo postopnemu prehodu na prosto rejo do leta 2035 ali se celo zavzemajo za možnost odloga.

Člani komisije imajo pomisleke tudi glede uvedbe popolne prepovedi kastracije pujskov brez uporabe anestezije in protibolečinskih sredstev. "Slovenija z enostransko prepovedjo brez ustreznega prehodnega obdobja in sistema usposabljanja izstopa iz evropskega okvira, kar bo vodilo v dodatno nekonkurenčnost slovenskega sektorja prašičereje, opuščanje reje in povečalo uvoz cenejšega mesa iz tujine," je dejal Tomažič.

V komisiji poleg tega menijo, da bo prepoved nastanitve psov v kletkah v stanovanjskih prostorih neizvršljiva, saj pravilnik o zaščiti hišnih živali pogojev za nastanitev psov v kletkah ne ureja, spremembe pravilnika oz. sprejema novega pa novela ne predvideva. Opozarjajo tudi na neenak položaj lastnikov hišnih živali in rejcev - medtem ko za pasje kletke ni predpisanih minimalnih standardov in nadzor nad njihovo uporabo v stanovanjih v praksi skoraj ni mogoč, je nadzor nad rejci živali bistveno strožji, poudarjajo.

Komisija se tudi sprašuje, kako bo obvezno označevanje mačk prispevalo k reševanju problematike nenadzorovanega razmnoževanja mačk. "Lastnika namreč ni mogoče pravno zavezati k sterilizaciji oz. kastraciji mačke, kar pomeni, da obvezno označevanje samo po sebi ne zagotavlja zmanjšanja števila zapuščenih živali," navaja v predlogu sklepa.

Zakon o gostinstvu po mnenju interesnih skupin škodljiv za manjše kraje in podeželje

Interesni skupini delodajalcev ter kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev državnemu svetu predlagata, naj sprejme odložilni veto na novi zakon o gostinstvu.

Predlagatelji veta menijo, da stanovanjske politike ni možno reševati z omejevanjem lastninske pravice in podjetništva. Zato ocenjujejo, da je zakon škodljiv za manjše kraje in podeželje, saj sledi logiki urejanja težav, povezanih z oddajo nepremičnin v mestih, kjer so med drugim za nastanitve na voljo hoteli, ki jih na podeželju praviloma ni, izhaja iz obrazložitve predloga odložilnega veta, objavljenega na spletni strani državnega sveta.

Kot so poudarili predlagatelji veta, se na podeželju s sobodajalstvom ukvarjajo posamezne družine in butične kmetije, ki se s to dejavnostjo preživljajo, pogosto pa s tem skrbijo tudi za ohranjanje in razvoj kulturne dediščine.

Zakon, ki med drugim predvideva stroge omejitve, obvezna soglasja sosedov, visoke kazni in kratka prehodna obdobja, bo po prepričanju interesnih skupin delodajalcev in kmetov večini omenjenih subjektov onemogočil delo. S tem se ne rešuje problematike dostopnosti stanovanj, temveč povzroča novo gospodarsko in socialno škodo tako posameznikom kot občinam, so opozorili.

Po mnenju predlagateljev bo imel sprejeti zakon negativne posledice za gospodarstvo, saj da ne sledi načelu svobodne gospodarske pobude, hkrati pa spodbuja sivo ekonomijo. Kot možno posledico sprejetja zakona izpostavljajo tudi okrepitev monopola hotelov, dvig cen in padec števila turistov.