Menu Item
Poslanci državnega zbora so sprejeli novelo zakona o javnih financah, po kateri bodo sami določali obseg svojega finančnega načrta.
Državni zbor je sprejel novelo zakona o javnih financah, po kateri bodo skladno z odločbo ustavnega sodišča ustavni organi sami določali obseg svojega finančnega načrta. Za je glasovalo 53 poslancev, nihče ni bil proti.
Kot je na današnji seji pojasnil minister za finance Klemen Boštjančič, predlog s to določbo upošteva odločbo ustavnega sodišča iz decembra 2020 v zvezi s finančno avtonomijo omenjenih organov.
Z novelo bodo na podlagi odločbe ustavnega sodišča ustavni organi tako sami določali obseg svojega finančnega načrta ter pri prevzemanju obveznosti v času priprave proračuna in ob zaključku tekočega leta ne bodo omejeni.
Novela v zakon vnaša določilo, da vlada v primeru, da z DZ, državnim svetom, ustavnim sodiščem, varuhom človekovih pravic in računskim sodiščem ne doseže soglasja, v predlog proračuna vključi predlog finančnega načrta, kot ga predlagajo ti ustavni organi, ter v obrazložitev proračuna predlog finančnega načrta, ki ga predlaga vlada.
Prav tako skladno z odločbo ustavnega sodišča določa, da za te organe ne velja določba, da morajo neposredni proračunski uporabniki v času priprave rebalansa in pred sklenitvijo pogodbe pridobiti soglasje ministrstva za finance. Določa tudi, da se te organe izvzame iz morebitnega omejevanja pri prevzemanju obveznosti ob koncu leta ter da ne morejo biti podvrženi inšpekcijskemu postopku urada za nadzor proračuna.
Minister je ob tem izrazil zaskrbljenost zaradi zaznane težnje po dodatni širitvi nabora finančno neodvisnih organov. “Težko si predstavljam, da sem kot minister odgovoren za proračun, če se širi število proračunskih porabnikov, ki si sami lahko določajo svoja sredstva oziroma svoj proračun. Skratka, glede tega sem izrazito zaskrbljen,” je poudaril na seji.
Novela poleg tega skladno z opozorili računskega sodišča določa, da javni zavodi stvarnega premoženja nimajo v lasti, razen če tako določa poseben zakon, ter da lahko tržne dejavnosti opravljajo le pod pogojem, da bodo z njihovim izvajanjem zagotovili najmanj pokritje vseh s tem povezanih odhodkov.
Poslanci so na glasovanju sprejeli tudi dopolnilo Svobode, SD in Levice ter dopolnilo SD. Slednje predvideva postopek in rok za prehod premoženja, za katerega ni ugotovljenega javnega interesa, na ustanovitelja.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!