Menu Item
Državni zbor je danes s 33 glasovi za, 52 proti in dvema vzdržanima sklenil, da predlog novele zakona o dolgotrajni oskrbi ni primeren za nadaljnjo obravnavo. SDS je z zakonom želel ukiniti načrtovani prispevek za dolgotrajno oskrbo in preprečiti dodatno obremenitev gospodarstva, ministrstvo pa je predlog razumelo kot politično nagajanje.
Zakon o dolgotrajni oskrbi določa, da bodo delavci, delodajalci in upokojenci s 1. julijem začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo. Zaposleni in delodajalci bodo plačevali odstotek od bruto plače, upokojenci pa odstotek od neto pokojnine. Tisti, ki so hkrati delavci in delodajalci, bodo plačevali dva odstotka bruto plače.
Vendar pa so v SDS v splošni razpravi o svojem predlogu novele v četrtek opozarjali, da sistem dolgotrajne oskrbe še vedno ni ustrezno vzpostavljen. Po njihovem mnenju se upravičeno pojavljajo dvomi, ali bo pravica do dolgotrajne oskrbe na domu, ki naj bi začela veljati 1. julija, dejansko zaživela ali bo ostala zgolj mrtva črka na papirju. Pri tem bo vlada pobirala prispevek, ne da bi zagotovila izvajanje uzakonjenih pravic, so bili kritični.
Dolgotrajne oskrbe kljub pravici na papirju očitno številni ne bodo dobili, je kot predstavnica predlagatelja dejala poslanka SDS Karmen Furman. Brez kadra je namreč ni mogoče izvajati, je dodala. Hkrati je kot diskriminatorno ocenila, da upokojencem še vedno ni omogočeno, da dobijo status oskrbovalca družinskega člana. Zaradi tega so to možnost vnesli v svoj predlog novele.
“Za financiranje obstajajo drugi viri”
Po pojasnilih vlade, ki predloga SDS pričakovano ni podprla, pa je ministrstvo za solidarno prihodnost možnost upokojencev kot oskrbovalcev predvidelo v svojem predlogu novele zakona o dolgotrajni oskrbi. Ta je trenutno v medresorskem usklajevanju, intenzivno pa se o njej pogajajo tudi s socialnimi partnerji v okviru Ekonomsko-socialnega sveta.
Glede predloga SDS za ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo pa vlada meni, da je pri oblikovanju ukrepov v okviru sistema dolgotrajne oskrbe nujno upoštevati skrb za finančno vzdržnost sistema. Le tako bo tudi v prihodnje lahko zagotavljal ustrezno socialno varnost ljudem s potrebo po pomoči pri skrbi zase, je poudarila.
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so predlog SDS poleg poslanske skupine SDS podprli tudi v poslanskih skupinah NSi in nepovezanih poslancev. V NSi so denimo menili, da za financiranje dolgotrajne oskrbe obstajajo drugi viri, ki bi jih bilo treba najprej izkoristiti, ne pa uvajati obveznega prispevka.
V koalicijskih poslanskih skupinah pa so podporo predlogu SDS odrekli. Dolgotrajna oskrba je ključen steber socialne države, ki odraža zavezanost k zagotavljanju dostojnega življenja za vse generacije, predvsem pa za najranljivejše skupine, so poudarili v Svobodi. Dolgotrajna oskrba je poleg tega po njihovem opozorilu eden od temeljev nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost.
Več o pravicah iz novega zakona o dolgotrajni oskrbi in o ključnih odprtih vprašanjih lahko preberete v našem dosjeju, ki je dostopen tukaj: N1 dosje o dolgotrajni oskrbi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje