Ker je bil po uvrstitvi na seznam prič razrešen kot član parlamentarne preiskovalne komisije, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank, se je poslanec SDS Žan Mahnič obrnil na ustavno sodišče. Vendar pa je senat ustavnega sodišča soglasno sklenil, da se Mahničeva ustavna pritožba ne sprejme v obravnavo.
Parlamentarna preiskovalna komisija, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank, je oktobra lani na seznam prič uvrstila tudi poslanca SDS Žana Mahniča in Janeza Magyarja (slednji je sicer po izvolitvi za župana občine Lendava zapustil poslanske klopi). Ker pa sta bila oba člana preiskovalne komisije, ju je državni zbor s tega mesta razrešil. SDS v znak protesta njunih naslednikov v preiskovalni komisiji ni predlagala, Žan Mahnič pa je zoper sklep državnega zbora sprožil upravni spor in vložil ustavno pritožbo.
Vendar na ustavnem sodišču ni uspel. Senat ustavnega sodišča, ki so ga sestavljali sodniki Špelca Mežnar kot predsednica senata, Matej Accetto in Neža Kogovšek Šalamon, je namreč v začetku septembra soglasno sklenil, da se Mahničeva ustavna pritožba ne sprejme v obravnavo.
Mahnič je v pritožbi poudaril, da je bil predlog sklepa o njegovi razrešitvi z mesta člana preiskovalne komisije oblikovan na osnovi določil zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi, za katere je ustavno sodišče v preteklosti ugotovilo neskladnost z ustavo. Ocenil je tudi, da gre pri ravnanju državnega zbora v širšem pomenu za poseg v mandat in delo poslanca ter posledično tudi za poseg v volilno pravico. Prav tako je navedel, da pred komisijo še ni bil zaslišan, šele dejansko zaslišanje pa da bi lahko bilo razlog za njegovo razrešitev. Oporekal je tudi utemeljenosti določitve prič iz vrst poslancev SDS. Preiskovalna komisija je sicer na oktobrski seji na seznam prič uvrstila deset poslancev največje opozicijske stranke; Mahnič se je na njem znašel, ker je delničar Nove24TV.
Senat ustavnega sodišča je Mahničevo vlogo obravnaval kot ustavno pritožbo, vloženo zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Izpostavil je, da ustavno sodišče sprejme ustavno pritožbo v obravnavo, če gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki je imela hujše posledice za pritožnika, ali če gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve. Vendar pa poslanec po navedbah senata tega, da imajo kršitve človekovih pravic zanj hujše posledice, niti ni zatrjeval, tudi po naravi stvari pa ni očitno, da bi njegova razrešitev z mesta člana preiskovalne komisije zanj pomenila hujšo posledico.
Prav tako Mahničeva ustavna pritožba po ugotovitvah senata ustavnega sodišča ne odpira pomembnega ustavnopravnega vprašanja, ki presega pomen konkretne zadeve. Ob tem je senat navedel zatrjevanje poslanca SDS, da bi bil lahko razrešen šele, ko bi ga preiskovalna komisija dejansko zaslišala, iz česar da izhaja, da Mahnič sami razrešitvi ne nasprotuje.
Senat ustavnega sodišča je izpostavil tudi člene zakona o parlamentarni preiskavi, ki urejajo postopek izločitve. Iz teh po njegovih besedah izhaja, da je moral poslanec zaradi nezdružljivosti položajev priče in članstva v preiskovalni komisiji prenehati z delom v tej komisiji že s sprejetjem dokaznega sklepa. Državni zbor ga je nato s sklepom le še formalno razrešil s položaja člana preiskovalne komisije.
Žan Mahnič je za N1 potrdil, da je sklep senata ustavnega sodišča že prejel. Ob tem je dodal, da ga odločitev ni presenetila, saj da so bili v senatu “sami radikalni levičarji”. Prav tako ne pričakuje, da bo uspel z upravnim sporom zoper sklep državnega zbora o njegovi razrešitvi z mesta člana preiskovalne komisije, saj da tudi tam zadevo presojajo “radikalni levičarji”. Pri tem je izpostavil sodnika Boštjana Zalarja in njegove sorodstvene vezi z nekdanjim pravosodnim ministrom iz vrst LDS Alešem Zalarjem.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje