Menu Item
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je na komisijo za poslovnik naslovila več vprašanj za tolmačenje poslovnika glede prisotnosti poslancev na sejah. Med drugim, ali je mogoče prisotnost na sejah enačiti z navzočnostjo ob glasovanju, pa tudi, ali predsedujoči lahko navede odsotne poslance, ki se niso opravičili.
Kot izhaja iz dokumenta, ki ga je neuradno pridobila Slovenska tiskovna agencija (STA), je Urška Klakočar Zupančič na komisijo za poslovnik med drugim v pobudi naslovila vprašanje, ali udeležba poslanca na državnozborskih sejah in njegovih delovnih teles pomeni isto kot navzočnost poslanca na seji, ki se ugotavlja z glasovanjem, in se šteje, da poslanec ni bil navzoč pri glasovanju, če ni bil navzoč pri tretjem glasovanju.
Če to drži, predsednico državnega zbora zanima tudi, ali je pravilna dozdajšnja praksa, da je bila poslancu izrečena sankcija le, če se ni opravičil, ni bil prisoten na tretjem glasovanju, pri čemer DZ tudi ni bil sklepčen.
Kot je Klakočar Zupančič zapisala v obrazložitvi, poslovnik v različnih členih določa udeležbo poslancev na seji in navzočnost poslancev pri odločanju na seji, pri čemer so posledice zaradi neudeležbe oz. nenavzočnosti različne, kar pa da se v dosedanji praksi ni upoštevalo, oziroma se je določbe “razlagalo v korist poslancev, ki so bili na sejah odsotni brez opravičila”.
Vse, kar ni prepovedano, je dovoljeno
Problematično je po njenem tudi beleženje neudeležbe ob glasovanju, ki je vezana na tretje glasovanje in sklepčnost DZ. V praksi to namreč pomeni, da se poslancu ni treba opravičiti in mu ni treba prisostvovati na seji, če se na njej ne bo odločalo. Če pa se bo, pa ga dodatno varuje domneva, da bo na seji prisotnih dovolj drugih poslancev, da bo DZ sklepčen in bo lahko glasoval, ugotavlja Klakočar Zupančič. “Taka argumentacija je ne samo nepravilna, pravno zgrešena, ampak tudi nemoralna ali vsaj neetična in spodbuja neopravičene odsotnosti,” je zapisala.
Ob tem je na komisijo naslovila še vprašanje, ali lahko predsedujoči poleg tega, kdo od poslancev ga je obvestil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti, navede tudi, kdo od poslancev je odsoten in se ni opravičil. Če bo komisija odločila, da ne, naj se po mnenju predsednice DZ navede ustrezna pravna podlaga za tako odločitev. “Poslovnik namreč nikjer ne določa, da predsedujoči po začetku seje ne bi smel navajati odsotnih poslancev, ki svoje odsotnosti niso opravičili, v našem pravnem redu pa velja splošno načelo: vse, kar ni prepovedano, je dovoljeno,” še piše v pobudi.
Predsednica DZ je sicer na seji v začetku meseca poslance razburila prav s tem, ko je povedala, kdo izmed odsotnih poslancev se ni opravičil. Za tem je Klakočar Zupančič opravila posvet z vodji poslanskih skupin, pri čemer so sklenili, da bo člene poslovnika tolmačila državnozborska komisija za poslovnik. Poslovnik sicer določa, da mora poslanec, ki ne more priti na sejo državnega zbora ali delovnega telesa, o odsotnosti in razlogih zanjo obvestiti predsednika najpozneje dan pred začetkom oz. nadaljevanjem seje. Za dneve neopravičene odsotnosti s seje poslancu ne pripada plača, regres za prehrano med delom in povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela.
Navzočnost poslancev pri glasovanju pa se po poslovniku ugotavlja z uporabo glasovalne naprave, z dvigovanjem rok ali s poimenskim klicanjem poslancev. Če državni zbor po prvem glasovanju ni sklepčen, se glasovanje ponovi še dvakrat. Če DZ tudi ob tretjem glasovanju ni sklepčen, predsedujoči prekine sejo in določi, kdaj se bo nadaljevala. Šteje se, da poslanec ni bil navzoč pri glasovanju, če ni bil navzoč pri tretjem glasovanju.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje