Posojanje denarja družini in prijateljem: kje so pasti

V življenju se lahko zgodi, da se kdo od naših bližnjih, bodisi naj bo to naš prijatelj ali družinski član, znajde v situaciji, ko potrebuje denar. Razlogi za to so lahko različni – izguba zaposlitve, bolezen, nenadni stroški, tvegane finančne odločitve ali druge okoliščine.

Zaprosilo za finančno pomoč ni nikoli lahko, saj takšne situacije niso preproste niti za tistega, ki denar potrebuje, niti za osebo, na katero se obrne, saj se znajde v nezavidljivi situaciji, ko ima občutek, da mora pomagati.

Kdaj je posoja denarja sprejemljiva in kdaj je povsem primerno, da pomoč zavrnemo?

Pomagajte po svojih zmožnostih

Finančnik Blaž Hribar, sicer član uprave Pokojninske družbe A, meni, da je odločitev o tem v veliki meri odvisna od razloga in namena, zaradi katerega nekdo prosi za denar. "V primeru, ko gre za finančno stisko ali finančne težave, pravzaprav ne govorimo o klasičnem posojilu, temveč o finančni pomoči. Če se na vas v takšni situaciji obrne bližnji prijatelj ali družinski član, mu lahko pomagate v okviru svojih zmožnosti, vendar z zavedanjem, da vam ta denar ne bo vrnjen hitro ali sploh," je pojasnil za N1.

Zato je po njegovih besedah smiselno pomagati le s tolikšnim zneskom, kolikor ga lahko pogrešite tudi za daljše, nedoločeno obdobje, saj gre za pomoč iz solidarnosti. "Razmislite in omejite se na način, koliko denarja lahko pogrešite in pomagajte brez nekih posebnih zavez," je dodal sogovornik.

Hribar je sicer poudaril, da ima pojem finančne stiske veliko odtenkov in da jo lahko vsak razume nekoliko drugače. Pomembno pa je jasno določiti mejo, o čem pravzaprav govorimo.

"Za osnovne dobrine, ki človeku zagotavljajo dostojno življenje, lahko štejemo streho nad glavo, toplo bivališče in hrano. To so po mojem mnenju situacije, kjer je pomoč smiselna. Po drugi strani pa menim, da med osnovne dobrine ne spadajo stvari, kot so avto, električno kolo, počitnice in podobno," je dodal. Ključno je torej, da vsak pri sebi razmisli, kaj razume kot resnično stisko, in kje se začne področje osebnih želja, pri katerih je povsem upravičeno reči ne.

Po njegovem mnenju je zavrnitev pomoči namreč utemeljena takrat, kadar ne gre za t. i. osnovne življenjske dobrine oziroma kadar ne rešuje osnovne življenjske situacije. Vse, kar presega ta okvir, po njegovih besedah že spada v področje želja in lastnih prioritet posameznika. "Če imate družinskega člana ali prijatelja, ki se je znašel v resni finančni stiski, pomagajte z zneskom, ki ga lahko pogrešite – denimo nekaj sto evrov – in pri tem ne pričakujete vračila in pozabite na to. Če gre pa za osebo, ki si pri različnih družinskih članih oziroma prijateljih nenehno izposoja manjše zneske in takšen vzorec ponavlja, potem je povsem upravičeno reči ne," je dodal.

Pazljivo pri večjih vsotah

Ni pa finančna stiska edini razlog, da se nekdo obrne po pomoč. Lahko se vam zgodi, da se na vas obrne družinski član ali prijatelj s prošnjo za večji znesek, ki ga želi denimo vložiti v poslovno idejo, investicijo ali drugo naložbo. V takšnem primeru gre za finančno odločitev z določenim tveganjem. Zato je pomembno, da na to prošnjo gledate trezno in premišljeno. Glejte na to kot na posel, onkraj osebnega odnosa. Jasni dogovori, realna pričakovanja in pripravljenost tudi na možnost izgube denarja so pri takšnih odločitvah ključni za zaščito tako financ kot odnosa.

V takih primerih, tako Hribar, ne govorimo več o pomoči, temveč o klasičnem posojilu, ki ga je treba obravnavati kot takega. Ko družinskemu članu oziroma prijatelju posodite denar, je ključno razmisliti, iz katerih virov bo črpal denarni tok, da vam bo posojilo lahko vrnil. Že na začetku je treba odkrito uskladiti pričakovanja glede zneska, roka in načina vračila ter vse to tudi jasno sporočiti in zapisati, da ne pride do nesporazumov ali šuma v komunikaciji.

"Pogosta težava je, da lahko posojilodajalec zaradi lastnih načrtov pričakuje vračilo v določenem obdobju, medtem ko posojilojemalec lahko misli, da bo denar vrnil šele čez nekaj let, recimo ob prodaji podjetja. To so velike razlike, zato je ključnega pomena komunikacija," se spomnil Hribar.

Dogovor naj bo zapisan in podpisan na papirju. Razmišljajte podobno, kot če bi bili na banki. To ni znak nezaupanja, temveč zaščita obeh strani. "Pri družinskih članih in prijateljih namreč pogosto delamo napake prav zato, ker so nam blizu in jim želimo pomagati, a pri večjih zneskih gre v resnici za posel. Če eden posojilo dojema kot pomoč, drugi pa kot posel, so pričakovanja neizogibno različna in je tveganje za izgubo prijateljstva veliko."

Zato je po sogovornikovih besedah pomembno, da smo, če gre za posel, zelo premišljeni, komu posojamo. "Smiselno je posojati nekomu, ki področje, v katerega vlaga, dobro pozna in ima z njim že izkušnje ter dokazano zna z denarjem ravnati. Če pa gre za idejo brez izkušenj, zgolj na podlagi govoric o hitrem zaslužku, je previdnost še toliko bolj na mestu in je pogosto pametneje posojilo odkloniti," je poudaril.

Ko so zaradi denarja načeti odnos

Jasna in odprta komunikacija pa ni pomembna le pri večjih zneskih denarja, temveč tudi takrat, ko pomagamo z manjšimi vsotami. Prav pri teh "manjših" zneskih pogosto popustimo, ker se nam ne zdijo vredni posebnega dogovora, a ravno tam lahko nastanejo največji nesporazumi. Sploh v primerih, ko istim posameznikom večkrat priskočimo na pomoč.

Nevrnjenih 50 ali 100 evrov se morda sprva zdi neznatnih, a če se situacija ponovi večkrat ali traja leta, lahko resno načne odnose. Še posebej v družinah in med bližnjimi prijatelji lahko neizrečena pričakovanja prerastejo v zamere, ki se vlečejo dolgo in pogosto izbruhnejo ob napačnem trenutku. Prav zato je pomembno, da smo jasni že na začetku, tudi pri manjših zneskih. Iskren pogovor, postavljanje meja in jasna pričakovanja niso znak nezaupanja, temveč način, kako zaščititi odnose in preprečiti, da bi denar postal razlog za prepir.

"Če govorimo o pomoči družinskemu članu ali prijatelju, ki se je znašel v resnični finančni stiski in ne shaja pri osnovnih življenjskih dobrinah po vaših kriterijih, je smiselno pomagati brez pogojevanja. V takšnih primerih pomoč pomeni, da date znesek, bodisi 100 ali 500 evrov, če mislite, da je ta znesek nekaj, kar lahko vi pogrešite, vaš bližnji pa nujno potrebuje. Ta denar je bolje darovati kot pa posojati in si ne ustvarjati iluzij, da ga bomo zagotovo dobili nazaj, ker smo ga verjetno dali," je dodal Hribar.

Posojanje večje vsote denarja pa takšnim posameznikom finančnik odsvetuje. "Če mu boste posodili 5.000 evrov in pričakovali, da vam bo čez eno leto vrnil, kar vam bo precej verjetno tudi obljubil, je to od vas nerealno pričakovanje. Kje pa bo dobil 5.000 evrov? Po kateri poti? Hitro pride do tega, da se bo posojilo spremenilo v nepovratno finančno pomoč," je opozoril sogovornik.

Če pa se že odločimo za posojilo večje vsote denarja oziroma za posel, ga obravnavajmo tako, kot bi ga dali neznancu. Z enako mero previdnosti in presoje, ali bomo denar dobili nazaj. "Treba se je namreč zavedati, da pri posojanju večjih zneskov posameznikom, podjetjem ali mednarodni korporaciji v finančnih težavah, vedno obstaja določena, pogosto precej visoka verjetnost, da denarja ne boste dobili v celoti nazaj," je pojasnil Hribar.

"Čisti računi, dobri prijatelji"

Finančnik ob tem meni, da je dolžnost vsakega posameznika, da se po svojih najboljših močeh trudi biti finančno in tudi sicer samostojen v življenju.

"Slovenci imamo lep pregovor čisti računi, dobri prijatelji, ki se ga velja držati tako v družini kot med prijatelji in v poslu. Če se tega načela držimo v vseh odnosih, si lahko zagotovimo več miru, stabilnosti in tudi čustvene ter finančne varnosti v življenju. Če kršimo ta načela in še posebej če računamo na podporo drugih, ker so del družine ali bližnjega kroga, se prej ali slej pojavijo zamere s strani tistih, ki so bolj premožni in morajo posojati znotraj svojega kroga tistim, ki so manj premožni. Prelivanje premoženja od tistih, ki imajo do tistih, ki imajo malo manj, bi odsvetoval. To pa ne pomeni, da pomoč ni pomembna. Nasprotno, kadar se nekdo v družini ali med prijatelji znajde v stiski ali nepričakovani življenjski situaciji, je prav, da mu pomagamo. Ključno pa je, da je ta pomoč jasna in dana z razumevanjem. In opozorilo: kadarkoli boste terjali družinske člane ali prijatelje, tvegate, da zaradi denarja ali posla izgubite stik s svojimi najbližnjimi," je zaključil Blaž Hribar.