Menu Item
Evropski dan darovanja in presaditve organov in tkiv, ki ga obeležujemo v soboto, je namenjen opozarjanju na pomen posmrtnega darovanja organov in tkiv za namen zdravljenja. Zavod Slovenija-transplant zato spodbuja k aktivni opredelitvi glede darovanja organov. Delež aktivno opredeljenih v Sloveniji je namreč nizek, čeprav je opredelitev enostavna.
Premalo ljudi pozna enostaven postopek opredelitve glede darovanja po elektronski poti preko portala e-uprava. Z veljavnim digitalnim potrdilom se starejši od 15 let lahko opredelijo za ali proti darovanju enostavno in hitro, v manj kot dveh minutah. Do zdaj se je v nacionalnem registru opredelilo 12.510 ljudi, od tega se je 69 oseb izreklo proti darovanju, je na tiskovni konferenci pred dnevom darovanja in presaditve organov in tkiv poudaril direktor Slovenija-transplant Andrej Gadžijev.
“Če se oseba ni opredelila tekom življenja, o dovoljenju za darovanje organov vprašamo svojce. In to vprašanje sledi po sporočeni smrti. Vprašanje je največkrat nepričakovano. Če se o tem prej ne pogovarjate, je tak pogovor za svojce izjemno zahteven, saj so v procesu začetnega hudega žalovanja in v takem trenutku se težko razsodno odločajo. Če pa je volja pokojnega znana, je odločitev svojcev lahka,” je še poudaril Gadžijev.
Poudarja še, da so se razmere za delo po dveh napornih kovidnih letih v letošnjem letu končno nekoliko normalizirale. Do konca septembra je bilo tako skupno dokazanih kar 69 možganskih smrti, od tega je 36 umrlih postalo darovalcev organov, kar je precej več kot lani v istem časovnem obdobju. Po uspešni detekciji letos izrazito izstopa donorski center UKC Maribor.
Pri številnih boleznih presaditev edina možnost za preživetje
Stopnja privolitve svojcev za darovanje je 66 odstotna. V nacionalni register opredeljenih oseb glede darovanja organov po smrti se je v tem letu do konca septembra vpisalo 930 ljudi, kar je 244 več v primerjavi v enakim obdobjem v letu 2021, poudarjajo na Slovenija-transplant.
Brez prostovoljnega darovanja ni zdravljenja s presaditvijo, ki je danes izjemno uspešna metoda in edina rešitev in možnost zdravljenja za številne bolezni, ki privedejo do odpovedi organa, poudarja vodja Centra za transplantacijsko dejavnost v UKC Ljubljana Ivan Kneževič.
“Do septembra smo v našem transplantacijskem centru presadili 95 organov, od tega 45 ledvic, 20 src, 14 jeter, 15 pljuč in 1 trebušno slinavko. Letošnji rezultati so boljši kot lansko leto,” je dodal Kneževič in poudaril, da z napredovanjem medicine na področju zdravljenja bolezni, ki lahko sicer z leti privedejo do odpovedi organov in staranjem prebivalstva naraščajo potrebe po organih za presaditev.
Po podatkih zavoda je bilo v torek na čakalnem seznamu 155 bolnikov, od tega 61 za srce, 78 za ledvico in 14 za presaditev jeter. Pet bolnikov čaka nova pljuča, eden pa trebušno slinavko. Povprečna čakalna doba za presaditev srca je 240 dni (za urgentne presaditve 55 dni) za ledvico približno 350 dni, za jetra 108 dni, za pljuča pa 179 dni.
Strokovnjaki so ob tem poudarili tudi pomembnost sodelovanja z mednarodno mrežo izmenjave organov Eurotransplant. Konec leta 2021 je bilo na skupnem čakalnem seznamu Eurotransplanta 13.640 pacientov.
Na UKC pa je danes potekala tudi otvoritev fotografske razstave Moja brazgotina, moje življenje, ki so jo pripravili v Slovenskem društvu Transplant v sodelovanju s Slovenija-transplant. Članica društva Anja Garbajs poudarja, da umetniški akti oseb po presaditvi prikazujejo njihovo življenjsko moč in optimizem ter dodaja, da je sporočilo razstave preprosto – postani darovalec in morda boš nekoč rešil življenje.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje