Menu Item
Usoda Muzeja slovenske osamosvojitve (MSO) je bila tema posveta, ki ga je pripravilo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve. O potrebi samostojnega muzeja ter pomenu slovenske osamosvojitve je spregovorilo več sogovornikov, med drugim direktorja MSO in Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Željko Oset in Jože Dežman.
Po napovedih ministrstva za kulturo naj bi z združitvijo obeh omenjenih muzejev nastal nov javni zavod. Posvet je poskušal odgovoriti na vprašanje, kakšno mesto pri problematiki zavzemajo stroka, kultura, politika in ideologija. Med drugim je bilo slišati, da politika odloča o usodi muzejev, medtem ko mora o vsebini posameznega muzeja odločati stroka, da slovenska desnica potrebuje ustrezno strategijo za ohranitev MSO ter da bi v Sloveniji potrebovali več tovrstnih muzejev.
Moderator posveta, predsednik Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (ZSVO) Alojz Peterle, je uvodoma ponovno pozval ministrstvo in vlado, da se odpove nameravani združitvi. Po njegovih besedah se je za MSO javno zavzel tudi predsednik republike Borut Pahor, ki naj bi se v prihodnjih dneh na to temo sestal tudi s predsednikom vlade Robertom Golobom.
Med razpravo je Peterle med drugim poudaril, da osamosvojitev ni bila projekt takratne partije, pač pa so pri njej sodelovali vsi, ki so si takrat zanjo prizadevali. Pozval je, da bi morali “najti pot v skupaj”, “v eno drugo kvaliteto medsebojnosti”, najboljši navdih za to pa je po njegovem mnenju prav čas slovenske osamosvojitve.
Direktor MSO Željko Oset, ki je izpostavil pomen ohranitve samostojnega muzeja MSO, je menil, da je osamosvojitev eden od izjemno pomembnih dogodkov v slovenski zgodovini, ko se je na eni strani dogajala demokratizacija in na drugi osamosvojitev slovenske države, prav odnos do osamosvojitve pa je ključen in tisti, ki zaznamuje “naš čas”. Dodal je, da o novem muzeju, ki naj bi nastal z združitvijo obeh omenjenih muzeje, uradno ne ve nič.
Dežman je na podlagi lastnih izkušenj s sodelovanjem z različnimi ministrstvi in ustanovami ob trideseti obletnici Slovenije ocenil, da v državi obstaja “neobčutek za zgodovino v slovenski kulturi spomina” ter izpostavil potrebo po kulturni raziskavi, ki bi pomenila prikaz dosežkov Republike Slovenije. Že zgodovina sama po sebi tako po njegovi oceni upravičuje obstoj samostojnega MSO, bi pa, kot je še dejal, potrebovali več dela in spremembo mentalitete tudi v ostali muzejski in raziskovalni mreži.
Na posvetu je bilo slišati tudi, da v slovenski družbi ni ustreznega odnosa do slovenske osamosvojitve. Član sveta MSO Stane Granda je ob tem opozoril na neustreznost učnih programov in učbenikov, saj otroci po njegovih besedah “o osamosvojitvi praktično ne vedo ničesar”.
Filozof, družbeni kritik in kolumnist ter predsednik društva KUD KDO za krščansko umetnost in kulturo Andrej Lokar je opozoril, da je ideologija vedno prisotna v kulturi, sam kulturni-umetniški sistem pa ima v Sloveniji po njegovi oceni izjemen pomen pri ustvarjanju javnega mnenja, česar pa se desna politična scena po njegovem mnenju še premalo zaveda.
V bran samostojnega MSO se je postavil tudi znanstveni svetnik in zgodovinar Igor Grdina, ki je opozoril, da priče ključnega dogajanja slovenskega zgodovine, kar je po njegovem osamosvojitev, ne bodo večne, zato bi bilo treba zdaj ustrezno ohraniti njihove spomine. Kot je še dejal, zgodovina ni samopostrežba, je veda z znanstveno metodologijo, ki poskuša na podlagi posledic ugotoviti, kako in kaj ter zakaj se je kaj zgodilo.
Simoniti: To, kar se dogaja, je do skrajnosti nekaj neverjetnega
Posveta sta se udeležila tudi bivša ministra za kulturo Vasko Simoniti in Janez Dular. Simoniti, v njegovem mandatu ministrstva za kulturo je bil MSO tudi ustanovljen, je menil, da je eden od mejnikov slovenske zgodovine prav ta, da smo Slovenci pred tremi desetletji prvič dobili svojo državo, samostojnost in suverenost, ta po njegovih besedah “popolni uspeh” pa si tudi zasluži posebno pozornost in svoj muzej. To, kar se dogaja z MSO je po Simonitijevih besedah “do skrajnosti nekaj neverjetnega”. Dular pa je izpostavil predvsem pomen slovenskega zamejstva in izseljenstva v procesu slovenske osamosvojitve.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje