Predstavnik Civilne zaščite za severno Primorsko Ervin Čurlič je pojasnil, da je bil današnji dan na Krasu kar stabilen. "Resda je ogenj nenehno izzival gasilce z žarišči na različnih koncih, a je bil vedno hitro ukročen," je dodal. Dopoldne je bilo na terenu 240 gasilcev, kasneje 325, kar je občutno manj kot prejšnje dni.

Nekaj več bojazni je bilo glede posameznih žarišč na severnem delu Trstelja in na območju Kremenjaka – blizu meje z Italijo. "Gasilcem na tleh sta pomagala helikopterja in letalo Slovenske vojske, občasno pa tudi italijanski helikopter, ki je gasil na obmejnem območju. Sta pa tudi naša helikopterja vodo odmetavala na italijanskem ozemlju," je ob tem poudaril Čurlič. Vseskozi so gasilci teren lahko nadzirali tudi s pomočjo drugega policijskega helikopterja s termo kamero, pa tudi ob pomoči brezpilotnika Slovenske vojske in slovenske izdelave.

Požarišče bo ponoči nadziralo 139 gasilcev in gasilk belokranjske gasilske regije. V torek so napovedane padavine, vendar se bojijo, da ne bodo prinesle takšnega učinka, kot si želijo, je na današnji novinarski konferenci zgodaj popoldne v Kostanjevici na Krasu dejal vodja izmene Sebastjan Kozar.

Plohe so namreč po njegovih besedah napovedane šele ob 12. uri, in ne že zjutraj, padlo pa bo največ od sedem do 15 litrov na kvadratni meter, kar ni veliko. Veter bo spreminjal smeri. Nekateri vetrovi bodo v prid gasilcem, drugi ne. V času, ko bo padal dež, bo s hitrostjo približno 50 do 60 kilometrov na uro pihal severnik, je povedal. "Pripravljeni moramo biti na vse," je še dejal.

Financiranje prostovoljnega gasilstva je v zadnjih dneh deležno velike pozornosti javnosti. Vendar nekateri pozivajo, da je potrebna previdnost ob vladnih denarnih nagradah za prostovoljne gasilce ter ob izjavah premierja Roberta Goloba in drugih o domnevnih anomalijah v sistemu. Nepremišljeni posegi bi namreč lahko porušili sistem, ki deluje dobro, svarijo na gasilski zvezi in v združenju občin.

Več v prispevku Ima vladni načrt napako in denarne nagrade ne bodo prišle do gasilcev?

Slovenska vojska je posnela pogorišče uničujočega požara. 

Največji požar v Sloveniji je prizadel 3500 hektarjev površine. pic.twitter.com/HMu8Z64fYd

— Ministrstvo za obrambo RS (@MO_RS) July 25, 2022

Ob požaru je zdravstveno oskrbo zagotavljala tudi vojaška zdravstvena enota Slovenske vojske z mobilnimi ekipami in reševalnimi vozili. Kot so sporočili z ministrstva za obrambo, so sodelovali v 19 intervencijah. Obravnavali so predvsem primere slabosti, izčrpanosti, pikov žuželk, pomagali so tudi z dodajanjem kisika. Na pomoč so priskočili tudi pri evakuaciji nepokretnih.

Ob požaru na Krasu je zdravstveno oskrbo zagotavljala tudi Vojaška zdravstvena enota @Slovenskavojska z mobilnimi ekipami & reševalnimi vozili.
👉 19 intervencij – zaradi slabosti, izčrpanosti, pikov žuželk, pomagali so z dodajanjem kisika
👉 pomoč pri evakuaciji nepokretnih. pic.twitter.com/W79KoosJmE

— Ministrstvo za obrambo RS (@MO_RS) July 25, 2022

Minister za obrambo Marjan Šarec je na današnji novinarski konferenci v Kostanjevici na Krasu o požaru dejal, da še zdaleč ni vse zaključeno. Še vedno je veliko žarišč, zato območje pregledujejo s termo kamero. Ključno je še naprej opazovati območje požara, meni. Na nekaterih mestih je podrast precej globoka in tam je zato takoj možnost za nov izbruh, je opomnil. Gasilci bodo na terenu še naprej, je zagotovil.

Andrej Rogelja, ki je bil s policijskim helikopterjem gasilski vodja zračnih sil, je povedal, da so s termokamero pregledali celotno požarišče. Največ žarišč, zaradi katerih morajo biti bolj aktivni, je na območju Trstelj - Cerje. Predvidevajo, da je tam debela humusna masa, zaradi česar je precej podtalnih požarov.

Kot je dejal podpoveljnik prostovoljnega gasilskega društva v Kostanjevici na Krasu Erik Spačal, so gasilci iz društva branili pred požarom svoje vasi, hkrati pa niso vedeli, kaj se dogaja z njihovimi lastnimi hišami. Zadnje dni pa po njegovih besedah vodijo in po terenu usmerjajo enote, ki prihajajo iz celotne Slovenije, da je delo koordinirano in čim bolj tekoče. Slovenska vojska po besedah podpolkovnice Nine Raduha sodeluje pri gašenju požara že deseti dan. Ko je postal bolj intenziven, se je dnevno vključilo 230 pripadnikov, 90 pripadnikov pa je v rezervi v polni pripravljenosti v vojašnici Vipava.

Po njenih besedah so dnevno za gašenje uporabljali tri do štiri letalnike, helikopter bell 206 pa za menjavo helikopterskih posadk sredi dneva. Letalniki so v vsem tem času naleteli 224 ur in naredili več kot 2000 ciklov, torej zajemanj in odmetov vode. Odvrgli so več kot dva milijona litrov vode. Gorivo so dovažale tri vojaške cisterne, za letalnike so porabili 46.000 litrov goriva, za vozila na tleh pa 13.000 litrov. Na tleh so imeli podporo 70 vozil, med njimi dva oklepnika in dva avtobusa. Poleg tega so bili na terenu 20-tonski bager in deset sekačev, je naštela.

Aktivne so bile štiri enote mobilnih timov sanitetne pomoči in ena stacionarna enota na terenu. Prvo pomoč so nudili 19 ljudem, ker so imeli denimo težave z dihanjem. Sodelovali so tudi letalniki tujih oboroženih sil, tako dva madžarska vojaška helikopterja, slovaški helikopter, Romuni pa so pomagali z dvema spartanoma. En spartan v enem naletu odmeče 6000 litrov vode, je ponazorila.

Boštjan Košiček iz sežanske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije je povedal, da so prostovoljne sekače že odpovedali. Danes popisujejo, kaj je bilo storjenega. Kar je posekanega, je treba po njegovih besedah čim prej odstraniti, v torek pa naj bi začeli z odvozom lesa. Tako bo območje očiščeno in bo nevarnost, da se suh les vname, manjša, je pojasnil. Zdaj se njihove naloge po njegovih navedbah sicer šele dobro začenjajo, saj bo treba narediti poročilo o požaru, ki je zajel kakšnih 3000 do 3500 hektarov površine. Do konca tedna bodo vedeli, koliko in kakšen les je pogorel, je napovedal.

Na Gasilski zvezi Slovenije zanikajo komentarje, ki krožijo v javnosti, zlasti pa na družbenih omrežjih, da donacije občanov ne bodo porabljene namensko. Kot so poudarili v sporočilu za javnost, bo ves denar porabljen namensko, vsa donirana sredstva pa bodo v celoti razdeljena sodelujočim gasilskim društvom za obnovo opreme.

Potem ko so na družbenih omrežjih zaokrožili komentarji, da zbrani denar, ki ga bodo občani donirali Gasilski zvezi Slovenije z donacijami s ključno besedo GASILEC5, ne bo namensko porabljen, so se na gasilski zvezi odzvali s sporočilom za javnost.

Kot so zapisali, je gasilska zveza ob velikem požaru na Krasu hitro reagirala in se z vsemi mobilnimi operaterji dogovorila, da so odprli možnost vsem prebivalcem za donacije za obnovo iztrošene ali uničene opreme sodelujočim gasilskim društvom.

"Vsak občan, ki pošlje SMS s ključno besedo GASILEC5 na številko 1919, tako donira 5 evrov v zgoraj opisani namen. Sredstva so strogo namenska in Gasilska zveza Slovenije jih bo v celoti po sprejetem ključu razdelila med sodelujoča gasilska društva in o tem obvestila slovensko javnost," so poudarili v sporočilu za javnost. Gasilska zveza ima tudi svoje organe nadzora, ki bedijo nad porabo sredstev, ter zunanjo revizijo in prav nobene bojazni ni, da bi bila lahko sredstva porabljena v druge namene ali zadržana, so dodali.

Ob tem so spomnili, da tokratna akcija zbiranja donacij za gasilska društva ni prva, saj je podobna akcija stekla tudi po katastrofalnem žledu v letu 2014, ko so za vsa zbrana sredstva nabavili gasilsko opremo in jo na javni prireditvi v Logatcu tudi razdelili med društva. Zagotavljajo, da bodo tako ravnali tudi tokrat. Sporočilo za javnost so podkrepili tudi s seznamom nabavljene opreme po društvih v letu 2014.

Po podatkih zveze se je do danes zjutraj z akcijo zbralo že 329.487 evrov SMS donacij, poleg tega so prejeli še 56.430 evrov donacij, nakazanih na transakcijski račun Gasilske zveze Slovenije. Ob tem se vsem donatorjem zahvaljujejo, da podpirajo neizprosen boj slovenskih gasilcev z obsežnim požarom na Krasu.

V dobrem tednu dni je požar na goriškem Krasu, doslej največji v Sloveniji, gasilo že več kot 10.000 prostovoljnih in poklicnih gasilcev. Pri delu jim je pomagalo 1.200 pripadnikov različnih podpornih enot. Ljudje so jim za njihov trud in delo izjemno hvaležni, kar kažejo na vsakem koraku. "Civilna zaščita je pri tem predvsem koordinirala delo med gasilskimi enotami in ostalim podpornim osebjem ter zagotavljala logistiko na tej intervenciji," je povedal poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite (CZ) za Severno Primorsko Samo Kosmač in dodal, da je bilo delo kar zahtevno, saj je zaradi težkega in utrujajočega večdnevnega dela prihajalo tudi do manjših konfliktov, ki jih je bilo treba reševati.

V največjem požaru v zgodovini Slovenije je v osmih dneh pogorelo skoraj 4.000 hektarov površin, od tega preko 90 odstotkov v občini Miren-Kostanjevica. Po besedah župana Mauricija Humarja to predstavlja okrog 40 odstotkov občinskega ozemlja. Ob nedeljskem obisku v štabu vodstva intervencije v Kostanjevici na Krasu je predsednik vlade Robert Golob izpostavil nalogo vlade, da poleg že obljubljenega nadomestila za prostovoljne gasilce zagotovi pomoč za sanacijo škode in tako pomaga prizadetim občinam.

Župan Humar upa, da bo do tega tudi prišlo, saj bo občina težko našla denar, ki je potreben za obnovo. Obenem je napovedal, da bodo prihodnji ponedeljek odprli poziv za prijavo škode po požaru. Župan občine Renče-Vogrsko Tarik Žigon pa je povedal, da se v Renčah že zbirajo domačini, ki želijo pomagati lastnici Markove koče, ki je zgorela v požaru. Prav tako se že javljajo posamezniki in podjetja, ki želijo pomagati z materialom za obnovo.

Sicer pa hvaležni domačini na vsakem koraku kažejo gasilcem in ostalim prostovoljcem, da so jim za njihov trud hvaležni. Po krajih, skozi katere vodijo ceste na goriški Kras, so obešeni plakati, na katerih se zahvaljujejo mimoidočim gasilcem. Domačini kuhajo kavo in ponujajo različno pijačo in hrano. Tako po primorskih kot tudi ostalih slovenskih krajih so ljudje zbirali pijačo in različne energijske ploščice, ki so jih nato pripeljali v štab v Kostanjevico, kjer so poskrbeli za njihovo delitev med gasilci na terenu.

Civilna zaščita za severno Primorsko je sporočila, da popolnega miru na Krasu še ni. "Kar nekaj manjših, a zelo razdrobljenih žarišč neprestano izziva gasilce. Trenutno jih je na terenu 325, imajo pa tudi pomoč obeh helikopterjev slovenske vojske ter letala Pilatus," je zadnje informacije s terena sporočil Ervin Čurlič, predstavnik regijskega štaba CZ za severno Primorsko.

Kot je še dodal, intervencijski štab zelo pozorno spremlja dogajanje na italijanski strani, saj ob južnem vetru obstaja nevarnost, da bi se ogenj razširil tudi k nam. "Sploh na težko dostopnem terenu na Kremenjaku in proti Novi vasi. Velika pozornost pa še naprej za severno pobočje Trstelja in okolice. Tudi danes je na prizorišču požara stalno prisoten minister za obrambo Marjan Šarec," je še navedel Čurlič.

Slovenska vojska že od petka sodeluje pri gašenju požara. Na dan je pomagalo tudi 230 pripadnikov SV, v pripravljenosti v vojašnici Vipava je bilo tudi 90 dodatnih vojakov. Uporabljali so tri do štiri letalnike in helikopter Bell 206 za menjavo posadk, ki so se menjale nekje na sredini operativnega dneva. V tem času so naleteli 224 ur in naredili več kot 2.000 ciklov (zajemanje in odmet vode), v tem času pa odvrgli več kot 2 milijona litrov vode, je povedala tiskovna predstavnica SV Nina Raduha.