Ima vladni načrt napako in denarne nagrade ne bodo prišle do gasilcev?

Slovenija 25. Jul 202219:57 > 26. Jul 2022 10:475 komentarjev
Delite:
Zahvale gasilcem na Krasu
Foto: Ervin Čurlič/regijski štab Civilne zaščite za severno Primorsko

Financiranje prostovoljnega gasilstva je v zadnjih dneh deležno velike pozornosti javnosti. Vendar nekateri pozivajo, da je potrebna previdnost ob vladnih denarnih nagradah za prostovoljne gasilce ter ob izjavah premierja Roberta Goloba in drugih o domnevnih anomalijah v sistemu. Nepremišljeni posegi bi namreč lahko porušili sistem, ki deluje dobro, svarijo na gasilski zvezi in v združenju občin.

“Žal šele v takšnih izrednih in žalostnih razmerah, kot smo jim priče v teh dneh na Krasu, v vseh dimenzijah vidimo, kako izjemno, vsestransko plemenito in hkrati nevarno in težko delo opravljajo gasilci, od katerih je mnogo prostovoljnih,” je zapisala ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, ko je vlada v petek potrdila njen predlog sklepa o dodelitvi denarja za prostovoljne gasilce.

So prostovoljci sploh lahko plačani?

Vlada je sklenila, da bo iz sklada za razvoj nevladnih organizacij plačala prostovoljnim gasilskim društvom glede na to, koliko so njihovi člani sodelovali pri gaženju požara na Krasu. Društva bodo dobila 63 evrov na dan na gasilca, ki je delal do osem ur, oziroma 94,5 evra na gasilca, ki je delal več kot osem ur. Denar bodo nato društva razdelila gasilcem, je zapisala vlada.

Vendar društva gasilcem tega denarja ne morejo izplačati, pravi poveljnik gasilske zveze Franci Petek. “Po zdajšnji zakonodaji se lahko plačajo samo stroški intervencije,” pojasnjuje.

Prostovoljci namreč po zakonu ne morejo biti plačani. Člani društev sicer lahko prejmejo plačilo za delo, ki ga opravijo za društvo, vendar morajo za to delo z društvom skleniti pogodbo, na primer pogodbo o delovnem razmerju ali podjemno pogodbo, so nam prejšnji mesec pojasnili na finančni upravi. Če društvo plačuje delo z umetno napihnjenimi stroški, ki so neobdavčeni, gre za zaposlovanje na črno.

Vladne nagrade in navodila, naj jo društva izplačajo prostovoljnim gasilcem, na finančni upravi še niso želeli komentirati.

Na ministrstvu za javno upravo pa so nam povedali, da načina za izplačilo nagrade gasilcem še ne poznajo. Kot so pojasnili, bodo naprej zbrali vse potrebne podatke o številu prostovoljcev in opravljenih urah, nato pa bodo poiskali ustrezno pravno podlago in načine, da bodo prostovoljci zapisane zneske preko društev tudi prejeli. Kot je razumeti iz njihovega odgovora, si bodo prizadevali, da bodo nagrade za gasilce neobdavčene.

Svarila pred razpadom sistema

“Prostovoljni gasilec za zdaj še nikoli ni dobil nekega dodatnega nadomestila,” pravi Petek. “Ali bodo to spremenili, ne vem. Če bodo, pa bi morali zelo paziti, da ne bodo porušili sistema in s tem povzročili več škode kot koristi,” je opozoril.

Podobno sta poudarila tudi predsednica Skupnosti občin Slovenije (SOS) Jasna Gabrič in poveljnik gasilske zveze Postojna Marko Simšič. “Poteza vlade, da nagradi prostovoljce, se lahko zdi všečna,” je zapisal Simšič na Facebooku. “Vendar, ko enkrat začneš plačevati prostovoljce, lahko (ne)hote povzročiš razpad sistema. Sistema, ki ga v taki obliki ne premore nobena država na svetu.” Napovedal je, da bi večina prostovoljnih gasilcev tako ali tako zavrnila izplačilo nagrad in bi jih pustila v društvih za nakup nove opreme.

Žalski gasilci na Krasu
Foto : GZ Žalec

Ministrstvo za javno upravo je sklep o nagradah pripravilo po tem, ko je predsednik vlade Robert Golob v četrtek v dveh televizijskih oddajah dejal, da so v sistemu finančnih nadomestil za prostovoljne gasilce “anomalije” oziroma “stare rane”. Na pojasnila iz njegovega kabineta, kaj je s tem mislil, še čakamo.

Prostovoljnemu gasilcu za čas intervencije po 25. členu zakona o gasilstvu pripada nadomestilo plače, ki ga njegovemu delodajalcu povrne občina. Dodatno uredba določa, da mora biti nadomestilo plače v višini plače, ki bi jo prejemal, če bi delal. Pripada mu tudi povračilo stroškov na službenem potovanju.

Franci Petek trdi, da je zakonska ureditev dobra, pogosto se zatika pri povračilu stroškov. “Stroške imamo praviloma popisane v tednu ali dveh po intervenciji, na povračilo pa se nato čaka tri mesece do leto in pol. To ni pošteno do delodajalcev,” je dejal. Mnogi delodajalci stroškov sploh ne uveljavljajo, je še dodal in poudaril, da razlog za to večinoma ni v poznem povračilu. “Podjetja tako prispevajo za skupnost,” je dejal.

Gasilska zveza zavrača očitke o netransparentni porabi

So pa v zadnjih dneh nekateri na spletnih družabnih omrežjih objavili zapise o domnevnih težavah s financiranjem prostovoljnih gasilskih društev v odnosu med društvi in gasilsko zvezo. Zvezi očitajo, da zbira donacije, nato pa denarja ne posreduje društvom.

Na gasilski zvezi očitke odločno zavračajo. “Zelo sem žalosten,” pravi Franci Petek. “Sploh, ker to ne prihaja samo od zunaj, ampak tudi od gasilcev.”

Gasilska zveza od 22. julija prosi za finančno pomoč pri zagotovitvi nesorazmerno visokih stroškov uničene opreme pri gašenju požarov na Krasu. Ljudje lahko darujejo pet evrov s sporočilom s ključno besedo GASILEC5 ali z nakazilom neposredno na bančni račun. Do včeraj so zbrali več kot 380 tisoč evrov.

“Denarja iz tega naslova društva ne dobijo,” je na primer na spletnem omrežju Facebook napisal Albin Vidrih iz prostovoljnega gasilskega društva Vrhnika. “Ta denar gre na gasilsko zvezo Slovenije, ki pa ne financira prostovoljnih društev.” Ljudi je pozval, naj ne darujejo zvezi, ampak naj denar raje nakažejo društvom.

Petek pojasnjuje, da je zveza podobno akcijo, kot poteka ob sedanjih požarih, doslej izvedla samo enkrat. To je bilo ob žledolomu leta 2014. “Takrat smo zbrali okoli 400.000 evrov in vse smo razdelili društvom glede na njihove zahtevke. Niti centa nismo obdržali zase,” pravi.

Zahvale gasilcem na Krasu
Foto : Ervin Čurlič/regijski štab Civilne zaščite za severno Primorsko

2,7 milijona evrov od dohodnine

Financiranje prostovoljnih gasilskih društev v Sloveniji ni zelo regulirano. Društva prek državnega proračuna in gasilske zveze dobivajo delež od premij požarnih zavarovanj, vendar ta sistemski vir ne zadostuje. Preostali potreben denar zagotovijo občine in društva sama. Na primer s prodajo koledarjev ali prošnjami za donacijo dohodnine. Prostovoljna gasilska društva so lani dobila več kot 20 odstotkov vseh donacij dohodnine v Sloveniji ali približno 2,7 milijona evrov. Odstotek dohodnine jim je namenilo več kot 138 tisoč zavezancev.

Predsednica SOS Jasna Gabrič trdi, da občine svoj del opravijo, čeprav je gasilska oprema draga. “Upam si staviti, da ni občine, ki bi si dovolila imeti neopremljene gasilce,” pravi. Slovenska prostovoljna gasilska društva celo včasih darujejo vozila in opremo drugim državam, je še navedla.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar