Menu Item
Letos smo že doživeli najtoplejši februar, najhladnejši april, najbolj moker maj in najtoplejši junij v zgodovini. Posledice podnebnih sprememb so v kmetijstvu katastrofalne, škode je letos za vsaj 50 milijonov evrov. O podnebnih spremembah pogosto govorimo kot o grožnji za prihodnost, toda prihodnost je zdaj tu, nanjo pa smo očitno povsem nepripravljeni.
“Nočem strašiti ljudi,” pravi profesorica na ljubljanski biotehniški fakulteti, klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, “že covidno leto nam je vsem orisalo dovolj groznih scenarijev, toda Slovenija se segreva hitreje kot Evropa, Evropa pa se segreva hitreje kot v povprečju svet.”
Vprašanja podnebnih sprememb bi se morali lotiti že zdavnaj, in sicer z dveh vidikov. Prvi je zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, še posebej pri pridobivanju električne energije in v prometu. Drugi je prilagajanje posledicam, ki so neizbežne oziroma se že dogajajo. In če pri prvem vidiku lahko najdemo izgovore v slogu “Zakaj bi zapirali TEŠ, če pa Kitajska pravkar gradi 184 novih termoelektrarn?”, pri drugem izgovorov ni.
S posledicami se spopadamo v svoji državi, tu in zdaj, neukrepanje v preteklosti pa že povzroča visoke stroške.
Vsako leto rekordno
Toplo in sončno popoldne, idealno za poležavanje na travi, sprehod v kratkih rokavih ali piknik na prostem. Junij? Ne, februar. Letošnji in lanski.
Lanski februar (2020) je bil v državnem povprečju za 4,5 °C toplejši od tridesetletnega povprečja (1981−2010). V Ljubljani, denimo, je bila povprečna temperatura lanskega februarja 6,8 °C, kar je skoraj pet stopinj nad dolgoletnim povprečjem in najtoplejši februar v nizu podatkov.
Letos februarja je padel drug rekord. Medtem ko je običajno v tem delu leta najvišja temperatura zraka med 5 in 10 °C, se je v večjem delu Slovenije konec februarja segrelo na okoli 20 °C. Meteorologi so na številnih merilnih mestih izmerili nove najvišje temperature, najtopleje je bilo v Biljah pri Novi Gorici in Dolenjah pri Ajdovščini, 25,3 °C. Na spodnjem zemljevidu Agencije za okolje so prikazane najvišje izmerjene temperature med 22. in 27. februarjem letos.
Po podatkih evropskega programa Copernicus, ki s sistemom satelitov spremlja podnebne spremembe, je bilo leto 2020 v Evropi najtoplejše doslej – povprečna temperatura je bila za 0,4 °C višja od prejšnjega rekordnega leta, leta 2019, od povprečja let 1981–2010 pa je bila višja za 1,6 °C.
V svetovnem merilu je leto 2020 izenačilo toplotni rekord, ki ga je prej držalo leto 2016, in to čeprav je tihooceanski pojav La Niña v drugi polovici leta ozračje hladil. Zadnjih šest zaporednih let je bilo najtoplejših šest v zgodovini beleženja podatkov, enako velja za zadnje desetletje. Še posebej skrb vzbujajoče so visoke temperature v severni Sibiriji in delih Arktike, kjer je bilo leto 2020 za šest stopinj toplejše od dolgoletnega povprečja.
Rekordi padajo tudi letos. Letošnji junij je bil v svetovnem merilu četrti najtoplejši. Mesto si deli z letom 2018, prva tri pa zasedajo juniji iz let 2016, 2019 in 2020. V Evropi je bil letošnji junij drugi najtoplejši, v severni Ameriki pa so bili preseženi vročinski rekordi. V Kanadi so namerili rekordnih 49,5 stopinje Celzija.
Rekorde iz zadnjih mesecev in let bi lahko naštevali v nedogled. S podnebnimi spremembami že živimo, a v naši državi se vedemo, kot da je še vse po starem.
Brez pridelka
Februarski popoldnevi v kratkih rokavih za sadno drevje pomenijo katastrofo. Podnebne spremembe se ne odražajo le v segrevanju, ampak tudi v drugih velikih ekstremih. Letos aprila smo marsikje po državi izmerili rekordno nizke temperature.
Prezgodnje cvetenje ob poznejšem padcu temperatur prinese pozebo, ta je letos slovenskim sadjarjem povzročila za vsaj 50 milijonov evrov škode, pridelka pa tako rekoč ne bo. Po podatkih Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je aprilska pozeba poleg sadnega drevja po vsej državi prizadela tudi vinograde, oljke in zelenjavo.
Predsednik KGZS Roman Žveglič pravi, da “je kmetijstvo zelo občutljivo in odvisno od vremena. Ker se verjetno narava ne bo prilagajala nam, se bomo morali prilagoditi mi. A tega kmetijstvo, ki je že tako v velikih težavah, ne bo zmoglo samo.”
In če je, ko pogovor nanese na temo kmetijstva, mišljenje marsikoga, da “kmetje pač jamrajo, eno leto je pozeba, če ni pozebe, je suša, če ni suše, je pa toča. Subvencije so pa vedno”, so podatki v resnici grozljivi.
Letošnja pozeba je bila četrta v zadnjih šestih letih. Podobno hudo je bilo v letih 2016 in 2017, le malo manj hudo pa lani. Letos maja in junija je Javna služba kmetijskega svetovanja štirikrat zabeležila škodo na kmetijskih kulturah zaradi neurja s točo, julija pa so že pripravili prva poročila o suši.
Vmes smo imeli tudi najbolj deževen maj v zadnjih 60 letih. Na ravni celotne države je bila količina padavin več kot dvakratna glede na dolgoletno povprečje, kar je prav tako negativno vplivalo na kmetijstvo. Obilno deževje v kombinaciji z nizkimi temperaturami je zaustavilo vegetacijo, na manj prepustnih tleh je zastajala voda, zaradi močnih nalivov pa je ponekod odnašalo najbolj rodovitne delce tal.
Če obstaja večja možnost, da pozeba, suša ali toča bo, kot da je ne bo, bi pričakovali, da nehaš zgolj gledati v nebo in upati, ampak da ukrepaš.
Zaščitenih manj kot tri odstotke
Po podatkih ministrstva za kmetijstvo imamo v Sloveniji 4.361 hektarjev intenzivnih sadovnjakov, ki jih obdeluje nekaj več kot 3.200 sadjarjev. Sistem za oroševanje, ki (vsaj deloma) lahko reši pridelek pred pozebo, ima 15 sadjarjev na 120 hektarjih. Če pozeba tako kot letos prizadene celotno državo, je torej 97,2 odstotka sadovnjakov brez učinkovite zaščite. Kurjenje v sadovnjakih, da bi dvignili temperaturo, in ’oblačenje dreves’ ob tako nizkih temperaturah, kot smo jih imeli letos, ne moreta rešiti pridelka.
Cena neukrepanja
Po ocenah svetovalcev Kmetijsko-gozdarske zbornice so stroški postavitve oroševalnega sistema od 14.000 do 18.000 evrov na hektar. Namakalno-oroševalni sistem, ki zagotavlja obstoj pridelka tudi v primeru vse pogostejših poletnih suš, je še dražji, saj je treba zanj zagotoviti tudi dodaten vodni vir, črpališče in namakalno opremo,
Toda ob škodi, ki jo vsako leto utrpimo, gre za nedvomno upravičene investicije. Vlada je pred nekaj tedni že sprejela, državni zbor pa potrdil Zakon o ukrepih za odpravo posledic pozebe, a ta je namenjen poplačilu škode, ne pa financiranju preventivnih ukrepov.
Za te so zadolženi na kmetijskem ministrstvu. V programu razvoja podeželja, sofinanciranem iz evropskih sredstev, je ministrstvo med letoma 2016 in 2020 za namakalne sisteme in protislansko zaščito med 65 kmetovalcev razdelilo 4,5 milijona evrov. Poleg tega so lani z razpisom, namenjenim prilagoditvi kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe, razdelili še 10 milijonov. Ker je bilo vlog za dvakrat tolikšno vsoto, bodo v letošnjem razpisu količino denarja, ki bo na voljo, podvojili.
Nič od milijard za okrevanje in odpornost
Po vsaki pozebi, suši in hudem neurju državne institucije ocenijo škodo in nato z denarjem iz proračuna kmetom pomagamo omiliti škodo. Toda s tem vsakič gasimo požar, namesto da bi preprečili, da zagori.
Ob negotovi prihodnosti je tako najmanj nenavadno, da med projekti, ki jih je Slovenija umestila v večmilijardni Načrt za okrevanje in odpornost, projektov prilagajanja kmetijstva podnebnim spremembam ni.
Na Kmetijsko-gozdarski zbornici so predlagali za 270 milijonov evrov takih projektov, a jih je vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko zavrnila s pojasnilom, da je za te namene primernejši denar iz prej omenjenih proračunskih in kohezijskih virov.
“Toliko denarja ni bilo na voljo še nikoli in ga tudi nikoli več ne bo,” je jasna dr. Lučka Kajfež Bogataj. Pametne države razmišljajo strateško in bodo glavnino teh sredstev namenile blaženju posledic podnebnih sprememb, saj bodo te vplivale na prav vse vidike našega gospodarstva in življenja.
Stroške, ki jih zaradi neukrepanja na dolgi rok plačujemo vsako leto sproti, za zdaj računamo v evrih. Kakšne bodo posledice, ko se bodo zaradi vse večjih posledic podnebnih sprememb občutno dvignile cene hrane, in kaj bo, ko bodo začele vplivati na zdravje ljudi?
Prihodnost je bliže, kot se zdi.
