Menu Item
Agencija za okolje v četrtek pričakuje zelo visoke ravni delcev PM10. Prebivalcem svetujejo, naj spremljajo vrednosti onesnaženja in prilagodijo aktivnosti na prostem. V več mestih po državi je kakovost zraka zelo slaba že danes.
Po podatkih urada za meteorologijo Agencije RS za okolje (Arso) v četrtek pričakujejo zelo visoke ravni delcev PM10. Center za obveščanje Uprave za zaščito in reševanje je zato izdal izredno opozorilo.
“Zaradi toplega zraka v višinah bo kljub vetru ponekod še vedno prisoten temperaturni obrat, ki bo onemogočal redčenje onesnaževal,” so opozorili. Zato prebivalcem predlagajo, naj redno spremljajo izmerjene urne vrednosti delcev PM10 (na tej povezavi) in indeks kakovosti zunanjega zraka (na tej povezavi).
Ti podatki kažejo, da je v večini mest po državi že danes kakovost zraka slaba (Kranj, Ilirska Bistrica, Novo mesto, Hrastnik, Trbovlje, Celje, Ptuj) ali celo zelo slaba (Ljubljana, Zagorje, Črna na Koroškem, Murska Sobota).
Pristojni zato prebivalcem svetujejo, naj prilagodijo aktivnosti na prostem skladno s priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki so dostopna na tej povezavi. Na NIJZ svetujejo, da bivanje na prostem omejimo na čas, ko je onesnaženost zraka v dnevu najmanjša. “Pri tem se izogibajmo bližini prometnic, izberimo park ali gozd, ne izvajajmo napornejših fizičnih aktivnosti, omejimo se na sprehod,” pravijo na nacionalnem inštitutu. Prostore naj bi zračili v času, ko je onesnaženost zraka v dnevu najnižja.
Prebivalci naj bodo pozorni tudi na simptome in znake, kot so kašelj ali pomanjkanje sape. “To so opozorila, da je treba fizične napore zmanjšati,” so poudarili na NIJZ. Kronični pljučni in srčno-žilni bolniki naj redno jemljejo predpisano terapijo, pri roki pa naj imajo tudi zdravila za hitro lajšanje napadov oziroma poslabšanj. “Pospešen srčni utrip, pomanjkanje sape ali neobičajna utrujenost lahko napovedujejo resno poslabšanje osnovne bolezni. V takih primerih naj hitro poiščejo zdravniško pomoč,” so opozorili.
Naj grem v času večjega onesnaženja na delo s kolesom?
Pogosto zastavljeno vprašanje je, ali je za zdravje koristnejše, da se gibamo tudi v času, ko je zrak močno onesnažen, ali je bolje, da se zato aktivnostim odpovemo.
“Redno pešačenje in kolesarjenje vključujeta telesno dejavnost v vsakdanje življenje prebivalcev in ima pozitiven učinek na čistejši zrak. Kolesarji in pešci pa so zaradi povečane telesne dejavnosti in s tem povezanega bolj intenzivnega dihanja lahko bolj izpostavljeni onesnaženemu zraku, ki dokazano negativno vpliva na zdravje. Zato je smotrno, da telesno dejavnost izvajamo v času, ko koncentracije onesnaževal zraka padejo oziroma izberemo lokacijo izvajanja telesne dejavnosti, kjer je koncentracija onesnaževal zraka manjša,” pravijo na NIJZ.
Vendar dodajajo, da “aktivni transport”, torej pešačenje ali kolesarjenje v službo, ni enako kot rekreativno kolesarjenje oziroma tek. “Večina študij ugotavlja, da zdravstvene koristi časovno omejenega aktivnega transporta (kolesarjenje, hoja) pri zmerni onesnaženosti zraka presegajo škodljive učinke zaradi večje izpostavljenosti onesnaženemu zraku. O tem pa so potrebne še dodatne kompleksne raziskave,” so zapisali na NIJZ.
Svetujejo, naj kolesarji v mestnih naseljih uporabljajo manj prometne ulice in se pripravijo na kolesarjenje izven časa prometnih konic, ko je promet manj gost. “Najranljivejša populacija so otroci, zato v mestnih naseljih priporočamo, da otroci ne kolesarijo v času onesnaženosti zraka, ko koncentracije onesnaževal presegajo mejne vrednosti,” še opozarjajo.
Kaj so trdni delci?
Evropska pravila določajo meritve za delce PM10 in PM2,5. PM10 so delci s premerom, manjšim od 10 mikrometrov; PM2,5 so delci s premerom, manjšim od 2,5 mikrometra. Meritve delcev PM10 tako zajemajo vse delce, manjše od tega, tudi delce PM2,5.
Delci, večji od 10 mikrometrov, se zadržijo v zgornjih dihalnih poteh (nos in obnosne votline), manjši delci pa dosežejo tudi spodnje dihalne poti. Delci, manjši od 2,5 mikrometra, prodrejo tudi v pljučne mešičke. Od tam lahko vstopajo v krvni obtok, s krvjo v tkiva in organe po telesu, kjer lahko povzročijo vnetje, pravijo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). V večini delcev je glavna komponenta ogljik, na tega pa se lahko vežejo primesi, kot so kovine, organska topila ali ozon.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje