Pred sedmimi leti je začel veljati zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-2), ki bankam nalaga, da morajo komitentu v primeru predčasnega odplačila posojila povrniti del stroškov. A posojilojemalci morajo to zahtevati sami, problem pa je v tem, da le redki za to možnost vedo. "Absurdno se mi zdi, da banke tega ne naredijo samodejno," nam je februarja dejala sogovornica, ki je za možnost izvedela po naključju. Bralka pa nam je pisala, da se je po naši objavi informacije o možnosti povračila stroškov obrnila na svojo banko, kjer pa so jo odslovili. Banka Slovenije banke opozarja, da morajo to možnost transparentno in pravočasno predstaviti kreditojemalcem.
Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-2), sprejet leta 2016, je prinesel možnost povračila dela stroškov za vse kreditne pogodbe, sklenjene od 7. avgusta 2010 dalje.
Obenem je določil, da lahko, če banka ob predčasnem odplačilu sama ne povrne teh stroškov, posojilojemalec to od nje zahteva najkasneje v petih letih po predčasnem odplačilu. Danes lahko torej vračilo zahtevajo posojilojemalci, ki so posojilo predčasno odplačali aprila 2018 ali kasneje.
Kot nam je pojasnila vodja pravne službe na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) Petra Lovišček, zakon izrecno določa, da je v primeru predčasnega odplačila posojila potrošnik upravičen do znižanja skupnih stroškov posojila v delu, ki ga sestavljajo obresti in stroški preostalega obdobja trajanja pogodbe. Skupni stroški so vsi stroški, vključno z obrestmi, provizijami, davki in drugimi vrstami dajatev, ki jih mora potrošnik plačati v zvezi s pogodbo o posojilu.
“Zakaj tega banke ne naredijo samodejno?”
Pred kratkim smo pisali o primeru bralke, ki ji banka ob poplačilu posojila pred dvema letoma možnosti povračila ni omenila. Za to možnost je izvedela po naključju. Ko se je obrnila na banko, je morala izpolniti vlogo, nato je dobila denar. “Absurdno se mi zdi, da banke tega ne naredijo samodejno,” nam je dejala sogovornica.
A kot že omenjeno, zakon bankam tega ne nalaga. V njem piše le, da je potrošnik, ki predčasno odplača posojilo, “upravičen do zmanjšanja skupnih stroškov kredita v delu, ki ga sestavljajo obresti in stroški preostalega obdobja trajanja pogodbe” ter da mora banka potrošniku “na razumljiv način in brezplačno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov predstavi zmanjšanje obresti in drugih stroškov, ki nastanejo s celotnim ali delnim predčasnim odplačilom kredita”.
Če banka samodejno ne vrne razlike, jo lahko posojilojemalec zahteva sam. Dejstvo pa je, da le redki vedo za to možnost.
Po objavi prvega članka se nam je oglasila še ena bralka, ki je dejala, da je za možnost povračila izvedela na N1. Sama je posojilo predčasno poplačala leta 2017. Ko se je zdaj na banki pozanimala, kako je s povračilom, so ji dejali, da do tega ni več upravičena. Kakšen argument so navedli na banki, bralka ni navedla, verjetno pa je razlog v tem, da je od predčasnega odplačila posojila minilo več kot pet let.
“Počutim se ogoljufano, saj je to obstoječi dolg banke do mene, za katerega pred objavo članka nisem vedela, tudi nisem mogla vedeti in o katerem nisem bila obveščena,” je v sporočilu zapisala bralka.
Poziv k transparentnosti
Banka Slovenije zdaj banke poziva k večji transparentnosti.
“Dajalec kredita mora potrošniku na razumljiv način brezplačno predstaviti znižanje obresti in drugih stroškov ter razliko vrniti kreditojemalcu. Če tega ne stori, lahko kreditojemalec to zahteva v roku petih let od poplačila kredita. V Banki Slovenije od bank pričakujemo, da to pravico potrošnikom ustrezno in transparentno predstavljajo, kar tudi dosledno nadziramo,” je sporočila centralna banka.
A na naše vprašanje, koliko nadzorov so opravili ter kaj so pokazali, smo dobili le odgovor, da Banka Slovenije “morebitnih nadzorniških postopkov v skladu z zakonodajo ne more pojasnjevati in komentirati”.
Banka Slovenije pa od poslovnih bank pričakuje še, da bodo merila oziroma metodologije za izračun zmanjšanja ustreznega dela stroškov pri predčasnem odplačilu kredita ustrezno predstavile na svojih spletnih straneh ter v drugih oblikah informacij za potrošnike.
“Za nove kreditne pogodbe pa morajo biti te informacije del predpogodbenih podatkov, ki jih poslovne banke posredujejo potrošniku, da lahko ta sprejme informirano odločitev.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje