Menu Item
Na današnjem volilnem kongresu NSi pretresov ni pričakovati. Za vodenje stranke se poteguje le sedanji predsednik Matej Tonin, pogledi zbranih pa bodo predvsem usmerjeni v prihajajoče predsedniške in lokalne volitve.
V Novi Sloveniji so enotni: današnji kongres bo zelo miren. V stranki se namreč zavedajo, da volilcev tik pred predsedniškimi in lokalnimi volitvami s kakšnimi burnimi razpravami ne gre vznemirjati. Nekateri vidni člani, ki so bili v preteklosti do stranke precej kritični, pa poudarjajo, da resnejših problemov v NSi trenutno sploh ni. Čeprav so na lanskem programskem kongresu krščanski demokrati izpostavljali, da gredo na prihajajočih državnozborskih volitvah na zmago, leto dni kasneje ocenjujejo, da je na aprilskih volitvah doseženih osem poslanskih mest velik uspeh. “Glede na to, kako je SDS v preteklih dveh letih ’rezala’ koalicijske partnerje, je dobro, da smo sploh obstali na političnem prizorišču,” je mogoče slišati.
Tako nekateri naši sogovorniki iz NSi ne izključujejo možnosti, da bo Matej Tonin, ki je edini kandidat za predsednika stranke, ponovni mandat na čelu krščanskih demokratov dobil brez glasu proti. O ostalih individualnih položajih na kongresu ne odločajo – kot določa statut, glavnega tajnika in dva podpredsednika na predlog predsednika imenuje svet NSi, tretjega podpredsednika pa volijo člani stranke zunaj meja Slovenije.
Na tokratnem kongresu tudi ne bodo sprejemali programskih dokumentov, temveč bo šlo v veliki meri za “predvolilni dogodek”. Tako bo med osrednjimi govorci kandidat NSi za predsednika republike Janez Cigler Kralj. Prav njegov rezultat na predsedniških volitvah povzroča stranki po navedbah nekaterih naših sogovornikov trenutno največ skrbi. Kot pravijo, so namreč sodeč po javnomnenjskih merjenjih volilci mnogo bolj naklonjeni izmikanju odgovorom na vsa aktualna družbena vprašanja, kar da je značilnost nastopov Anžeta Logarja, kot pa krščanskodemokratskim vrednotam. Po zadnjih javnomnenjskih anketah se sicer podpora Logarju giblje med 23 in 28 odstotki, Cigler Kralju pa med tremi in štirimi odstotki.
Nekaj v diplomatski jezik zavitih kritik na račun premajhne drznosti in premalo odločnega predstavlja stališč stranke pa naj bi bil Tonin po napovedih naših virov na današnjem kongresu vendarle deležen. Te kritike naj bi letele predvsem na njegovo “zadržanost”, ko so Janševi v prejšnjem mandatu uničevali STA in tožilstvo, pa ob aferi Vizjak … Na takšna razmišljanja v Toninovih krogih vztrajno odgovarjajo, da se je prvak NSi na sejah vlade, ko so drugi ministri molčali, s premierjem večkrat ostro spopadel. Vendar tega, kot dodajajo, niso želeli razkrivati javnosti, saj so bili krščanski demokrati del koalicije in so torej morali kot ekipa igrati “na isti gol”.
Po tem, ko sta se po aprilskih volitvah SDS in NSi preselili v opozicijo, krščanski demokrati spet iščejo izhod iz sence SDS, ki so mu bili pod vodstvom Ljudmile Novak v preteklosti že precej blizu. Tako so v zadnjih mesecih potegnili nekatere Janezu Janši neljube poteze. Poslanka Vida Čadonič Špelič, ki je sicer tudi podpredsednica stranke, je predstavitve nekaterih kandidatov za ministre na sejah parlamentarnih odborov ocenila kot ustrezne. NSi se ni pridružila rohnenju SDS zaradi načrtovanega povečanja ministrskih mest v Golobovi vladi – izpostavljali so, da naj se vsaka vlada organizira tako, kot ocenjuje, da bo najbolj učinkovita.
Prav tako Janša ni bil zadovoljen z zapisom člana izvršilnega odbora NSi Janeza Pogorelca na Twitterju o “grobem in podivjanem pristopu” direktorja TV Slovenija Uroša Urbanije. Nanj se je odzval z besedami, da NSi s takšnimi kadri, kot je Pogorelec, “ne bo videla rezultata preko desetih odstotkov”. “Glavni problem pomladne opcije ste seveda vi in ne jaz,” mu je odgovoril Pogorelec.
Že več mesecev pa se vleče spor med SDS in krščanskimi demokrati zaradi razdelitve mest v delovnih telesih državnega zbora. V Janševi stranki so namreč izračunali, da bi morali glede na volilni rezultat oni voditi obe nadzorni komisiji, v katerih ima opozicija predsedniški mesti in večino članov, torej komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) in komisijo za nadzor javnih financ (KNJF). A je NSi predlagala, da mesto predsednika KNJF pripade njej, koalicija pa jo je pri tem podprla. Predsednik komisije je postal poslanec NSi Jernej Vrtovec.
SDS je to močno razburilo in še vedno ni predlagala niti predsednika Knovsa niti članov obeh komisij. Kar pomeni, da ima v komisiji za nadzor javnih financ večino koalicija, zaradi onemogočenja ustanovitve Knovsa pa sta Sova in Obveščevalno-varnostna služba ministrstva za obrambo že pol leta brez parlamentarnega nadzora. Zato ni izključeno, da bo tudi vodenje te komisije prevzela NSi.
Pred dnevi je Janša Novi Sloveniji na Twitterju očital, da ne želi prispevati poslanskih podpisov (potrebnih jih je 30) za ustanovitev preiskovalne komisije, ki bi pod drobnogled vzela “odtekanje državnega denarja iz Gen-I v privat žepe”. To odtekanje bi po njegovih navedbah sicer lahko delno preiskala Komisija za nadzor javnih financ (KNJF), kar pa da se zaradi dogovora med Gibanjem Svoboda in NSi o Vrtovčevem vodenju komisije ne bo zgodilo. Tokrat Matej Tonin ni molčal. Janezu Janši je na družbenem omrežju odgovoril, da je dogovor, ki ga omenja, plod domišljije. O preiskovalni komisiji pa se po Toninovih besedah lahko pogovarjajo, ko bo SDS zapolnila mesta v nadzornih komisijah, da bo Vrtovec sploh lahko začel z delom.
V predkongresnem pogovoru za STA je Tonin na vprašanje, ali je NSi trenutno bližje opozicijski SDS ali aktualni vladi, odgovoril, da se dosledno držijo svojega programa, pri tem pa da iščejo načine, kako čim večji del tega programa tudi realizirati. “Včasih ta program lažje izvedemo s SDS, včasih morda z vladno koalicijo,” je dodal. V preteklih dneh so med Gibanjem Svobodo in NSi potekali predvsem pogovori o nekaterih spremembah ustave, za katere je v državnem zboru potrebna dvotretjinska večina. Skupni jezik bi vladne stranke in krščanski demokrati utegnili najti pri popravkih volilnega sistema, pri spremembah imenovanja ministrov in sodnikov, morda tudi o ukinitvi ali vsaj preoblikovanju državnega sveta. Ob tem tudi ne gre spregledati, da Gibanje Svoboda kadre NSi pušča na položajih v nadzornih svetih in upravah državnih družb.
Pri mnogih temah pa so pogledi koalicije in NSi diametralno nasprotni. Tako je krščanske demokrate razburila odločitev Golobove vlade, da odpove pogodbo za nakup oklepnikov boxer, ki jo je Tonin kot obrambni minister podpisal že po aprilskih državnozborskih volitvah. V NSi kot povsem zgrešeno ocenjujejo tudi davčno politiko sedanje vlade. Z vložitvijo svojega predloga sprememb zakona o dohodnini in nato še s predlogom za posvetovalni referendum o njem je Nova Slovenija za dober mesec zaustavila obravnavo vladne dohodninske novele. Krščanski demokrati nameravajo tudi odločno pozvati volilce, naj na referendumu glasujejo proti noveli zakona o dolgotrajni oskrbi in – morda bo ta poziv sicer nekoliko manj odločen – naj glasujejo proti spremembam zakona o RTVS.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje