Prvak stranke SDS Janez Janša je na Twitterju nekdanji koalicijski partnerici NSi očital, da stranka ne želi prispevati podpisov za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije. "Predlog za ustanovitev komisije, ki lahko preišče odtekanje državnega denarja iz podjetja GEN-I v davčne oaze in zasebne žepe, je bil narejen že maja letos. Od takrat zaman čakamo podpise Nove Slovenije," je zapisal Janša, ki je ob tem dodal, da komisija ni ustanovljena zato, ker imata Nova Slovenija in Gibanje Svoboda dogovor, za katerim stoji Marko Pogorevc. Predsednik NSi Matej Tonin mu je odvrnil, da dogovor, ki ga navaja Janša, ne obstaja in je plod domišljije.
Odnosi med nekdanjima koalicijskima partnericama SDS in NSi očitno postajajo vse bolj napeti. Predsednik stranke SDS Janez Janša je namreč na družbenem omrežju Twitter objavil niz zapisov, v katerih NSi očita, da še vedno ni prispevala podpisov za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije, ki bi lahko preiskala, tako Janša, “odtekanje državnega denarja iz podjetja GEN-I v davčne oaze in zasebne žepe”.
Predlog za ustanovitev komisije je bil sicer po njegovih besedah narejen že maja letos, a komisija nikoli ni zaživela, saj sta se SDS in NSi sporekli zaradi razdelitve delovnih teles. “Od takrat zaman čakamo podpise NSi. Potrebnih je 30,” je spomnil.
Janša je na Twitterju ob tem dodal, da bi lahko zadevo delno preiskala komisija za nadzor javnih financ (KNJF), ki po zakonu pripada opoziciji. “Po logiki in praksi pripada vodenje največji opozicijski stranki, vendar jo je vladna koalicija dodelila Jerneju Vrtovcu (NSi, op. a.). Rezultati so znani,” je še izpostavil.
Predlog za preisk. komisijo, ki lahko preišče odtekanje državnega denarja iz #GENi v oaze in privat žepe (od @policija_si, tožilstva, sodstva @vrhovno tega seveda ni za pričakovati) je bil narejen že maja letos. Od takrat zaman čakamo podpise @NovaSlovenija. Potrebnih je 30. 1/2 https://t.co/agDPKjsvME
— Janez Janša (@JJansaSDS) October 12, 2022
Na Janševe zapise se je nato odzval predsednik stranke NSi Matej Tonin, ki je zapisal, da se, ko bo stranka SDS popolnila svoja mesta v komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) in KNJF, lahko pogovarjajo tudi o preiskovalni komisiji. “Pred tem pa je treba vzpostaviti opozicijsko večino v KNJF, da bo Vrtovec sploh lahko delal. Žal trenutno stranka SDS uspešno blokira civilni nadzor nad obveščevalci,” je pristavil Tonin.
Ko bo @strankaSDS popolnila svoja mesta v KNOVS in KNJF, se lahko pogovarjamo tudi o preiskovalki. Pred tem pa je potrebno vzpostaviti opozicijsko večino v KNJF, da bo @JernejVrtovec sploh lahko delal. Žal trenutno @strankaSDS uspešno blokira tudi civilni nadzor na obveščevalci. https://t.co/dQjaM8pHgd
— Matej Tonin (@MatejTonin) October 12, 2022
Zatem se je znova oglasil Janša, ki se je vprašal o dejstvu, da vodenje najpomembnejšega nadzornega organa, ki pripada opoziciji, prevzema NSi z 8 poslanci in ne SDS s 27 poslanci. “Ne sprenevedajmo se, vsi vemo, da gre za dogovor med stranko Gibanje Svoboda in Nova Slovenija, za katerim stoji Marko Pogorevc,” je odvrnil Janša.
Ker gre vodenje napomembnejšega nadzornega organa, ki pripada opoziciji, seveda stranki z 8 in ne stranki s 27 poslanci?
— Janez Janša (@JJansaSDS) October 12, 2022
Ne sprenevedajmo se, saj vsi vemo, da gre za dogovor med @Gibanje_Svoboda in @NovaSlovenija, made by MPogorevc. https://t.co/VEqZeL8yOz
Tonin je dogovor, ki ga je omenil Janša, označil za izmišljotino. “Sicer ni pametno, da se pogovarjamo prek Twitterja, ampak če si že začel, lahko: poslovnik državnega zbora (DZ) določa, da največji opozicijski poslanski skupini pripada mesto podpredsednika DZ. To imate. Knovs je vaš, KNJF pa naš. Dogovor, ki ga navajaš, ne obstaja in je plod domišljije,” je pripomnil Tonin.
Sicer ni pametno, da se pogovarjamo preko twiterja, ampak, če si začel, lahko:
— Matej Tonin (@MatejTonin) October 12, 2022
1. Poslovnik DZ določa, da največji opozicijski poslanski skupini pripada mesto podpredsednika DZ. To imate.
2. KNOVS je vaš, KNJF pa naš.
3. Dogovor, ki ga navajaš, ne obstaja in je plod domišlije. https://t.co/beXMlYEbGZ
Kot smo poročali, je zaradi razdelitve delovnih teles v državnem zboru med nekdanjima koalicijskima partnericama počilo že kmalu po začetku delovanja nove sestave DZ. Vzrok za to je bila razdelitev predsedniških in podpredsedniških mest v delovnih telesih, torej odborih in komisijah, ki so za delovanje zakonodajne veje oblasti nujno potrebna. Poslanec NSi Jožef Horvat je namreč predlagal amandma, po katerem bi mesto predsednika KNJF pripadlo krščanskim demokratom in ne SDS, kot je bilo predlagano. Dopolnilo je dobilo podporo vseh poslanskih skupin, razen SDS, s tem pa je ta ostala brez predsedniškega mesta v omenjeni komisiji.
Med vsemi delovnimi telesi v DZ po poslovniku opoziciji sicer pripada vodenje in večina članov le v dveh, in sicer v KNJF in Knovs. Novi Sloveniji se po besedah Horvata “ni zdelo pošteno”, da bi SDS vodila obe, zato tudi vložitev tega amandmaja. V zameno pa se je NSi odpovedala trem podpredsedniškim mestom in jih prepustila SDS. A so v stranki SDS temu ostro nasprotovali. Kot je takrat dejala vodja poslanske skupine Jelka Godec, SDS ”ni zahtevala nič manj in nič več, kot ji pripada po matematičnem razrezu, torej šest predsedniških in šest podpredsedniških mest”.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje