Pred odprtjem Centra Rog so uporabniki nekdanje Tovarne Rog kritični, menijo namreč, da je bil center zgrajen daleč od obljub po javno dostopnem prostoru ter da gre za "elitizacijo Ljubljane in darilo bogatim". Poudarili so tudi, da so bili pri podeljevanju prostorov po njihovih podatkih izbrani "izrazito premožni ponudniki", pri čemer ugotavljajo, da so pri najbolj prestižnih imeli prednost "ponudniki iz ožjega kroga župana Zorana Jankovića". Vodstvo Roga je njihove očitke zavrnilo.
Glavni učinek Centra Rog ne bo pogon ustvarjalnosti v Ljubljani, temveč gentrifikacija, je na današnji novinarski konferenci opozorila skupščina neuporabnikov Roga.
Pred četrtkovim odprtjem centra, ki stoji med Petkovškovim nabrežjem ob Ljubljanici in Trubarjevo ulico, so nanizali nekatere podatke, ki po njihovem mnenju govorijo v prid temu, da so center zgradili stran od obljub po javno dostopnem prostoru.
Kot so ocenili, se skupaj s končno podobo centra kristalizira tudi, kaj bo ta 27-milijonski projekt v mestu predstavljal ter komu in čemu bo namenjen. Po njihovih besedah se z njim ne ureja vse bolj perečega pomanjkanja dostopnih delovnih prostorov za prekarne kulturno-ustvarjalne delavce v Ljubljani, kar je bilo napovedano z izgradnjo Centra Rog, saj bo ustvarjanju namenjena le četrtina zgradbe.
Po njihovih podatkih bodo na približno tisoč kvadratnih metrih proizvodni laboratoriji, ki sicer delavcem ne bodo zagotavljali stalnega delovnega prostora. Število studiev so s 25 skrčili na 18 individualnih in enega skupinskega, neljubljanskim ustvarjalcem pa so dodelili še pet bivalnih ateljejev, skupaj še 1.250 kvadratnih metrov. Manj kot 30 izbrancev bo v Rogu dobilo stalni delovni prostor.
Preostale prostore so zasedli restavracija, lokal, trgovina z visoko modo in vodstvo centra, so našteli. Poudarili so tudi, da so bili pri podeljevanju prostorov po njihovih podatkih izbrani “izrazito premožni ponudniki”, pri čemer ugotavljajo, da so pri najbolj prestižnih imeli prednost “ponudniki iz ožjega kroga župana Zorana Jankovića in vodstva javnega zavoda Center Rog”. Pri tem so omenili spreminjanje razpisnih pogojev in kot “sporen primer” navedli družino Čeferin, ki je bila vpletena pri izpraznjevanju nekdanje tovarne koles. Po njihovem mnenju gre tako za “načrtno elitizacijo Ljubljane in darilo bogatim”.
Rogovci se tako sprašujejo, ali bo novi Center Rog bolj kot ustvarjalnost poganjal kapitalske dobičke. Sprašujejo se tudi, ali je gradbeni projekt vključeval še druge “prijateljske obnove”, saj je gradbena ekipa iz podjetja Marko 5 sočasno z Rogom objavljala še druge objekte v neposredni bližini, ki so prav tako v lasti oseb iz županovega kroga.
“Seveda pri tovrstnih poslih ne gre nujno za nezakonito ravnanje, saj podjetje lahko delavce pošilja na več gradbišč zasebnikov, s katerimi ima pogodbe. Postavlja pa se vprašanje, ali so ti zasebniki dobili cenejše ponudbe podjetja Makro 5 na račun nižjih stroškov zaradi skupnih deponij, zapiranj cest in podobno. Ali so torej v sinergiji z javno gradnjo mestne občine direktno profitirali tudi zasebniki in seveda obratno, ali si je podjetje Makro 5, ki je na javnem natečaju za projekt gradnje Centra Rog oddalo najnižjo cenovno pogodbo, lahko privoščilo oddati ugodnejšo ponudbo ravno zato, ker so vedeli, da bo ta projekt za sabo potegnil še več zasebnih poslov,” so se spraševali na novinarski konferenci.
Vodstvo Roga očitke zavrača
Navedbe skupnosti neuporabnikov Roga, da bo ustvarjanju namenjena le četrtina zgradbe, je vodstvo Centra Rog zavrnilo, češ da bo glavnina stavbe namenjena prav delovnim studiem in ustvarjalnosti, ki bodo v javni rabi.
Direktorica centra Renata Zamida je pojasnila, da bodo delovni studii v drugem nadstropju obsegali 1.000, delovni studii v tretjem nadstropju pa 600 kvadratnih metrov. Okoli 400 kvadratnih metrov obsegajo bivalni studii, približno 1.300 kvadratnih metrov brez garderob in skladiščnih prostorov je namenjenih ustvarjalnicam oziroma labom, 300 kvadratnih metrov in zunanja čitalnica na 50 kvadratnih metrih pa novi javni knjižnici, ki je nadomestila knjižnici Poljane in Nove Poljane.
Še približno 650 kvadratnih metrov štejejo družabni in delovni kotički v steklenem prizidku, ki bodo vedno dostopni vsakomur, je naštela Zamida. Skupno je tako več kot polovica vsega prostora namenjenega ustvarjanju oziroma še več, če k temu prištejejo še veliko razstavno prireditveno dvorano v prvem nadstropju. Za 20 studiev so objavili tudi javna razpisa, za polovico od njih že spomladi. Trenutno je še do konca novembra odprt razpis za drugo polovico studiev. Kriteriji so po njenih besedah jasni, saj so objavljeni na spletni strani centra.
O tem, ali so se na razpis za delovne studie prijavili tudi uporabniki nekdanjega Roga, pa je Zamida pojasnila, da so dobili osem vlog, ki bi jih glede na navedbe v njih lahko pripisali nasprotnikom novega Centra Rog, vendar so bile anonimne, brez kontaktnih informacij in tudi brez navedbe dejavnosti, ki so jo zahtevali od prijaviteljev. Vse so na vpogled v Centru Rog.
Kot je še pojasnila Zamida, so lokali, ki bodo delovali v centru in do katerih je dostop iz Petkovškovega nabrežja, najemne narave, njihovi prihodki pa se bodo v celoti vračali v javni program, vključno z brezplačno rabo studiev za kreativce. V trgovinskih lokalih so si želeli vsebin, ki podpirajo domačo ustvarjalnost. Na tej podlagi so izbirali tudi najemnike.
Tako je bil videti Center Roga 15. oktobra.
Gradnja centra je bila vseskozi načrtovana, da se neposredna okolica spremeni v ekskluzivno območje. Gre za načrtno dvigovanje cen nepremičnin, ki bodo še manj dostopne mladim, pa so med drugim še ocenili rogovci ter napovedali, da bodo četrtkovo odprtje pospremili z “živo manifestacijo”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje