Menu Item
Leta 1993 je bil sprejet zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je med drugim določil, da kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi v družbeni lastnini postanejo last države in se prenesejo v gospodarjenje sklada. Še več kot 30 let po uveljavitvi zakona pa ti postopki še zdaleč niso končani. Na nas so se obrnili v Planinskem društvu Žalec, saj so pred nekaj dnevi prejeli dopis sklada, naj podpišejo pogodbo in nanje prenesejo zemljišči, na katerih stoji tudi Planinski dom na Bukovici, ki so ga leta 1977 zgradili z lastnimi rokami. Zakaj ta poziv šele zdaj in kakšne možnosti sploh imajo planinska društva?
Planinsko društvo Žalec je pred dnevi na svoj naslov prejelo dopis in štiri izvode pogodbe o prenosu kmetijskih zemljišč in gozdov na državo, natančneje na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Pogodba obravnava zemljišči, na katerih stoji Planinski dom na Bukovici.
Vse, kar je sklad zapisal ob priloženih izvodih pogodbe, je bilo, naj v društvu pogodbo podpišejo v roku 30 dni in jim tri izvode vrnejo. “Če se s podpisom pogodbe ne strinjate ali morda potrebujete dodatne informacije, pa vas prosimo, da nam to sporočite pisno,” so dodali na skladu.
Dopis je člane PD Žalec milo rečeno neprijetno presenetil. Kot pojasnjujejo v društvu, katerega predsednik je Nejc Balažič, so ta zemljišča že leta 1975 kupili od fizičnih oseb, kar je razvidno tudi iz dokumentov, ki so nam jih posredovali. Takrat so za zemljišče odšteli 15.000 dinarjev, kar bi danes znašalo približno 4.600 evrov.
Slabi dve leti pozneje, natančneje februarja 1977, so v PD Žalec na oddelek za gospodarstvo in finance takratne skupščine občine Žalec vložili prošnjo za izdajo soglasja za gradnjo planinskega doma na omenjenih parcelah. Prošnjo so odobrili in sklenili, da planinski dom zgradijo ob robu gozda na planinskem pašniku, ki je prav tako v lasti planinskega društva.
Po odobritvi prošnje so kočo na Bukovici še istega leta zgradili z lastnimi rokami, udarniško, razlagajo v PD Žalec. Skoraj 50 let pozneje pa prejeli dopis države, naj zemljišča prenesejo na sklad.
To ni osamljen primer
Podlaga za prenos zemljišč, ki jo omenja sklad v 1. členu pogodbe, je zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov (ZSKZ) iz leta 1993, ki določa, da naj bi kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi, ki so bili v družbeni lastnini, postali z dnem uveljavitve tega zakona (tj. 11. 3. 1993) last Republike Slovenije in se po stanju ob uveljavitvi tega zakona prenesli na sklad.
Prav to se je zgodilo tudi Damianu Merlaku – sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je njegovemu podjetju Merlak investicije poleti leta 2023 poslal zahtevek za neodplačni prenos zemljišč na sklad. Gre za 12 zemljišč v okolici bohinjskega hotela Zlatorog, na enem od zemljišč pa je stal tudi del hotela.
Po informacijah Forbes Slovenija v tem primeru trenutno poteka mediacija med skladom in Merlakovim podjetjem. Več o tem primeru pa v članku Zaplet pri gradnji Merlakovega hotela: Sklad želi zemljišča.
Kako odgovarjajo na skladu
V žalskem planinskem društvu poudarjajo, da so zemljišča kupili že leta 1975, torej ob uveljavitvi zakona niso bila v družbeni lasti. Prav tako se postavlja vprašanje, zakaj so zahtevek sklada prejeli več kot 30 let po uveljavitvi zakona.
Na Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS odgovarjajo, da postopki urejanja lastninskega stanja nepremičnin v nekdanji družbeni lasti, ki so na podlagi zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov postale last države, zaradi “obsežnosti premoženja v bivši družbeni lasti, pomanjkljivosti takratnih evidenc in omejitve kadrovskih zmogljivosti” še vedno tečejo. Ob tem poudarjajo, da gre za kompleksen proces.
Na odgovore, koliko postopkov je po več kot 30 letih še odprtih in kdaj bodo predvidoma zaključeni, še čakamo.
Nadalje na skladu izpostavljajo, da so bili v skladu s 16. členom ZSKZ bivši upravljalci kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetij v družbeni lasti dolžni te prenesti na sklad oziroma občino. Obenem so morali predložiti bilanco po stanju na dan 31. 12. 1992 skupaj z urejeno dokumentacijo za ta zemljišča v šestih mesecih po uveljavitvi zakona, torej do 11. septembra 1993.
“V primerih, ko nekdanji upravljalci niso ravnali, kot jih zavezuje 16. člen zakona, sklad na isti način deluje glede vseh zemljišč v nekdanji družbeni lasti, za katere ob preverjanju statusa v okviru zakonsko določenih datumov ugotovi, da izpolnjujejo pogoje za prenos v last Republike Slovenije in v upravljanje sklada,” pojasnjujejo. Kot pa izpostavljajo, na žalost večina nekdanjih upravljalcev družbene lastnine zemljišč oziroma gozdov ni prenesla na sklad.
Obstajajo tudi izjeme
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS opozarja še na 105.c člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ).
“Ne glede na določbe zakona, ki ureja sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ter zakona, ki ureja gospodarjenje z gozdovi v lasti Republike Slovenije, lahko kmetijska zemljišča ali gozdove, ki so na podlagi 14. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije postali last Republike Slovenije, pravna oseba, ki gospodari s kmetijskimi zemljišči oziroma gozdovi, odda v brezplačni zakup oziroma najem osebam, ki so imele na teh zemljiščih pravico uporabe, preden so ta zemljišča prešla v last Republike Slovenije.”
(105.c člen ZKZ)
Vlagatelj pisno vlogo, s katero izkaže interes za brezplačen zakup oziroma najem teh kmetijskih zemljišč ali gozdov, vloži na pravno osebo, ki gospodari s temi zemljišči. Ob tem mora priložiti dokazila o izpolnjevanju naslednjih pogojev:
– da je pred 11. 3. 1993 na teh zemljiščih imel pravico uporabe ali drugo podobno pravico, ki izhaja iz podatkov zemljiške knjige ali sklenjenega pravnega posla:
– da je planinsko društvo, ki ima status nevladne organizacije v javnem interesu.
Tej vlogi je treba priložiti tudi izjavo, da vlagatelj na najetih oziroma zakupljenih zemljiščih ne bo izvajal pridobitne dejavnosti. Pogodba o brezplačnem zakupu oziroma najemu se sklene za zemljišča, ki jih vlagatelj potrebuje za izvajanje dejavnosti v javnem interesu, in sicer za obdobje 20 let.
Na skladu so poudarili še, da imajo vse stranke v postopku možnost predložitve dokazil o morebitnem lastništvu. Prav tako zavračajo očitke, da ob posredovanju pogodb niso podali dodatnih pojasnil. “Pravna podlaga je razložena v 1. členu predložene pogodbe. Za dodatna pojasnila pa je strankam sklad vedno na voljo,” so še zapisali.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje