Od rušitve propadajočega bohinjskega hotela Zlatorog je minilo že več kot leto, a se gradnja kljub temu še ni začela. Zaplet je povezan s pozivom sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki zahteva vrnitev nekaterih zemljišč v okolici hotela. Kaj pravijo na skladu in zakaj so z zahtevkom čakali 30 let?
Decembra leta 2021 je lastnik propadajočega hotela Zlatorog v Ukancu Damian Merlak dobil zeleno luč bohinjskih svetnikov, da lahko podre hotel in začne gradnjo novega.
Zapuščeni hotel, ki so ga v zadnjem desetletju povsem uničili in izropali njegovo notranjost, so porušili lanskega maja, nov kompleks pa bi moral biti po prvih projekcijah zgrajen konec letošnjega leta. Že lani so nato zaradi izjemno visokih cen v gradbeništvu zamaknili začetek gradnje, zdaj pa je po besedah direktorja družbe Alpinia Jureta Repanška, ki upravlja hotele v Bohinju v lasti Damiana Merlaka, investicija zaustavljena, vse aktivnosti na projektu pa prekinjene.
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov poslal zahtevek za prenos zemljišč
Razlog za takšno odločitev se skriva v dveh pozivih sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je Merlakovemu podjetju Merlak investicije poslal zahtevek za neodplačni prenos zemljišč na sklad. Gre za 12 zemljišč v okolici hotela, na enem od zemljišč pa je stal tudi del hotela.
Podlaga za prenos je zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov (ZSKZ) iz leta 1993, ki določa, da naj bi kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi, ki so bili v družbeni lastnini, postali z dnem uveljavitve tega zakona (tj. 11. 3. 1993) last Republike Slovenije in se po stanju ob uveljavitvi tega zakona prenesli na sklad.
“Parcele, ki jih je v pozivu navedel sklad, so bile po njihovem pojasnilu 11. 3. 1993 opredeljene kot kmetijsko zemljišče in naj bi zato bile predmet prenosa na sklad. Hotel na taki lokaciji brez zemljišč, kjer bi potekali spremljevalni programi, ni isti,” je za N1 pojasnil Repanšek.
Merlak: Zakaj zahtevka ni posredoval že pred leti?
Družba Merlak investicije je prek svojega odvetnika neodplačni prenos sklada zavrnila. “Nedopustno je, da smo zahtevek sklada prejeli skoraj 30 let po tem, ko je imel sklad možnost ureditve tovrstnih pravnih razmerij,” je pojasnil Repanšek.
“Ob nakupu hotela smo vsa zemljišča pridobili od zemljiškoknjižnega lastnika, družbe T.H.G. hoteli. Damian Merlak je pri nakupu poslovnih deležev družbe T.H.G. hoteli v letu 2019, ki je bila kasneje v letu 2020 pripojena k družbi Merlak investicije, dobroveren, saj so vsi dokumenti in dejansko stanje izkazovali, da je družba T.H.G. dejanska in zemljiškoknjižna lastnica zahtevanih zemljišč,” je dodal direktor Alpinie.
Repanšek se sprašuje, zakaj sklad ni posredoval leta 2015, ko je prejšnji lastnik, družba T.H.G. hoteli, hotel in okoliška zemljišča prevzel od družbe Dunis.
“Izveden je bil celoten postopek, kot je predviden pri prometu z nepremičninami, ki predstavljajo kmetijska zemljišča oziroma zemljišča, ki sodijo pod Triglavski narodni park, pri čemer je država, prek upravnih enot, ki sodelujejo v teh postopkih, potrdila pravilnost takratnega zemljiškoknjižnega stanja. To je izkazovalo, da je lastnik teh zemljišč družba Dunis ter s spremembami lastništva soglašala oz. jih je odobrila,” je pojasnil potek dogodkov.
V družbi so prepričani, da bi morala dobrovernost pri pravno-poslovni pridobitvi zemljišč od zemljiškoknjižnega lastnika prevladati nad domnevno ex lege pridobitvijo lastninske pravice od Republike Slovenije oz. sklada, ki svojih upravičenj skoraj 30 let ni izvajal.
Sklad: Čas zahtevka ni povsem v naši domeni
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov o razlogih za poslani zahtevek je odgovoril, da gre za zakonsko obvezo, po kateri so kmetijska zemljišča in gozdovi bivše družbene lastnine po stanju na dan 11. 3. 1993 postali last Slovenije in prešli v upravljanje skladu.
“Po 16. členu tega zakona so bili bivši upravljalci družbene lastnine sami dolžni v roku šestih mesecev po njegovi uveljavitvi prenesti kmetijska zemljišča in gozdove v upravljanje skladu, skupaj z urejeno dokumentacijo. Čeprav zakon določa, da so takšna zemljišča že z uveljavitvijo zakona postala last Republike Slovenije, zakon hkrati predpisuje, da se za namen zemljiškoknjižne izvedbe sklene z bivšim upravljalcem oz. njegovim pravnim naslednikom tudi pogodba o prenosu,” so pojasnili.
Če ni sporazumnega podpisa, je po besedah sklada edina preostala možnost za vpis v zemljiško knjigo tožba na podpis pogodbe.
Sklad je na vprašanje, zakaj so šele leta 2022 vložili zahtevek za vrnitev zemljišč v Ukancu, če je zakon v veljavi že od leta 1993, odgovoril, da datum priprave pogodbe ni izključno v njihovi pristojnosti.
“Postopek je odvisen od prejema potrdil o namenski rabi od pristojne občine in tudi ostale dokumentacije, potrebne za pripravo pogodbe (historični zemljiškoknjižni izpiski iz zemljiške knjige, izpiski iz sodnega registra v primerih izkazovanja pravnega nasledstva, drugo). Na dan uveljavitve ZSKZ so bila zemljišča vpisana kot družbena lastnina, kot imetnik pravice uporabe na zemljiščih pa je bilo vpisano Turistično podjetje Alpinum,” so potek in časovnico pojasnili na skladu.
Dodali so, da so morala podjetja še pred lastninjenjem zemljišča prenesti v upravljanje skladu. Ob tem pa so bile izjeme zemljišča oziroma nepremičnine, ki so ležale na območju Triglavskega narodnega parka (kjer je tudi hotel Zlatorog) in so bila izvzete iz lastninjenja, ker naj bi se lastninila s posebnim zakonom, so še pojasnili na skladu.
“Sklad s spremembami lastnika ni bil seznanjen, niti ni v teh postopkih sodeloval,” so odgovorili.
Stanje gradbišča maja lani:
Čakajo odločitev sodišča
Trenutno je primer o 12 zemljiščih, za katera je sklad poslal zahtevek Merlaku, na sodišču.
“Svoje predloge in razlago smo podali. Čakamo na odgovor sodišča. Če se težave razrešijo, takoj začnemo gradnjo. Čas je denar,” je o trenutnem stanju spora in načrtih z gradnjo novega objekta pojasnil Repanšek.
Ob tem se družbi Merlak investicije zdi nerazumljivo in nedopustno, da država pritrjuje lastninskim pravicam na zemljiščih in posledično izročitev nepremičnin po 30 letih od tedaj, ko je bila sprejeta zakonodaja, ki naj bi ta zemljišča prenesla iz družbene lastnine v last Republike Slovenije.
“Pri tem je imela država vso možnost v vmesnem času zadeve zemljiškoknjižno urediti. V konkretnem primeru nič od tega ni naredila, še več, v vmesnem času je pravnim prednikom družbe Merlak investicije potrjevala prenose lastninske pravice na spornih zemljiščih, na katerih sedaj s pozicije oblasti zahteva priznanje lastninske pravice,” so prepričani v družbi.
Hotel pred rušitvijo:
Podatka o morebitnem bodočem zahtevku sklada v javnih evidencah ni
Kako se lahko potencialni kupec pred nakupom nepremičnin prepriča, da ga v prihodnosti ne bo doletel podoben zahtevek, kot je Merlaka? Sklad je odgovoril, da v javno dostopnih evidencah takšnega seznama ni.
“Vprašljiva so lahko zemljišča, ki so bila na dan 11. 3. 1993 v zemljiški knjigi vpisana kot družbena lastnina in so bila hkrati po namenski rabi v občinskih prostorskih aktih na dan uveljavitve zakona evidentirana kot kmetijska zemljišča ali gozd,” so dodatno pojasnili na skladu. Vsem, ki imajo vprašanje o lastništvu kmetijskih zemljišč ali gozda bivše družbene lastnine, svetujejo, da se lahko z vprašanji obrnejo na sklad.
Merlak je postal lastnik hotela Zlatorog in še nekaj drugih hotelov v bližini Bohinjskega jezera v začetku leta 2019, ko jih je kupil od družine Pačnik. Merlak je kupil tri podjetja v lasti Jana Pačnika, sina Zmaga Pačnika – družbo A.H.T hoteli, ki so imeli v lasti apartmaje, D.I.N. Plus, ki so imeli v lasti hotel Bohinj, in T.H.G. hoteli, ki je bil lastnik hotela Zlatorog in Ski hotela na Voglu.
Projekcija nove podobe hotela Zlatorog:
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje