Menu Item
Po sestanku premierja in pravosodne ministrice s predstavniki sodne oblasti v začetku aprila so iz urada vlade za komuniciranje posredovali nekaj podrobnosti interventnega zakona, s katerim želijo urediti sodniške plače do enovite prenove plačnega sistema. Zakon predvideva, da bodo sodniki do višjih plač upravičeni s 1. januarjem.
Premier Robert Golob in pravosodna ministrica Andreja Katič sta se 5. aprila sestala s pravosodnimi funkcionarji zaradi potrebe po čimprejšnji uresničitvi odločbe ustavnega sodišča o sodniških plačah. Kot so po sestanku sporočili iz kabineta predsednika vlade, je prvi korak za uresničitev odločbe poseben interventni zakon, ki bo stvari urejal znotraj obstoječega plačnega sistema.
Danes pa so iz kabineta predsednika vlade sporočili več podrobnosti o predlogu interventnega zakona. Ta predvideva, da bodo sodniki do višjih plač upravičeni s 1. januarjem 2025, celostna ureditev njihovega položaja pa se bo zgodila v okviru enovite prenove plačnega sistema in nove umestitve vseh funkcionarjev v plačni sistem javnega sektorja, ki bo predvidoma uveljavljena v začetku naslednjega leta.
Ustavno sodišče opozarja, da je treba vzpostaviti relativno primerljivo plačilo med statusno medsebojno primerljivimi funkcionarji različnih vej oblasti. Pri tem iz odločbe ustavnega sodišča izhaja neprimerljivost in s tem neustavnost zlasti med plačami sodnikov prve stopnje in plačami poslancev. Predlog interventnega zakona tako v prvi vrsti naslavlja prav plačni položaj sodnikov prve stopnje, ki je tudi po mnenju vlade najbolj problematičen.
V predlogu interventnega zakona vlada predvideva višje uvrstitve v plačne razrede za posamezne funkcije sodne veje oblasti in predlaga povišanje plačnih uvrstitev za največ tri plačne razrede sodnikom prve stopnje. Zakon pri tem upošteva obstoječa razmerja med sodniki in predsedniki (ter podpredsedniki) sodišč iste stopnje in razmerja med sodniki različnih stopenj, ki so postavljena v veljavnem sistemu zakona o sistemu plač v javnem sektorju.
Predlog zakona tako po besedah urada vlada za komuniciranje izenačuje uvrstitev v plačni razred okrajnega sodnika svetnika z uvrstitvijo v najnižji plačni razred poslanca, posledično pa spreminja uvrstitve tudi ostalih funkcionarjev sodne oblasti. Prav tako predlog uresničuje zahtevo po ustavnopravni enakovrednosti oziroma relativni primerljivosti sodne veje oblasti v primerjavi z zakonodajno in izvršilno vejo oblasti, še zatrjujejo na Ukomu.
Po novem predlogu je razlika med uvrstitvijo vrhovnega sodnika in najnižje uvrščenega ministra en plačni razred, vrhovni sodnik svetnik pa je izenačen z najnižje uvrščenim ministrom.
Ustavno sodišče je junija lani odločilo, da je ureditev plač sodnikov v neskladju z ustavnima načeloma sodniške neodvisnosti in delitve oblasti ter zakonodajalcu naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja, kar se ni zgodilo. Zato sodniki, zlasti skozi Slovensko sodniško društvo, vse odtlej pozivajo k uresničitvi ustavne odločbe.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje