Menu Item
Z julijem bomo začeli plačevati nov obvezni prispevek, s katerim se bodo financirale storitve dolgotrajne oskrbe. A nedorečenosti je še veliko. ZZZS opozarja, da še ni jasno, kako se bodo ta sredstva zbirala, še vedno pa naj bi se usklajevali tudi glede zbiranja podatkov upravičencev. Kako odgovarja pristojno ministrstvo za solidarno prihodnost, ki je nosilec te reforme, dolgotrajne oskrbe?
Delavci, delodajalci in upokojenci bodo s 1. julijem prihodnje leto začeli plačevati novi prispevek za dolgotrajno oskrbo. Zaposleni in delodajalci bodo v skladu z zakonom o dolgotrajni oskrbi plačevali en odstotek od bruto plače, upokojenci pa en odstotek od neto pokojnine. Tisti, ki so hkrati delavci in delodajalci, na primer samostojni podjetniki in kmetje, bodo plačevali dva odstotka bruto plače.
Po izračunih ministrstva bo država s tem obveznim prispevkom zbrala 620 milijonov evrov letno, proračun pa bo zanjo prispeval največ 190 milijonov evrov na leto. Iz tega zavarovanja se bodo krile storitve dolgotrajne oskrbe, ki se bodo postopoma uveljavljale do 1. decembra 2025.
“Gre za novo obliko družbene solidarnosti,” je pred časom za N1 komentirala Lea Lebar, raziskovalka na Fakulteti za družbene vede in Inštitutu RS za socialno varstvo. “Omogočil nam bo, da bomo lahko bolje poskrbeli za starejše in druge, ki bodo potrebovali pomoč.”
Zakon sicer kljub novemu obveznemu prispevku dopušča možnost, da bodo porabniki storitev dolgotrajne oskrbe od leta 2028 za nekatere storitve doplačevali.
Vendar pa je osem mesecev pred uvedbo obveznega prispevka še veliko nejasnosti. V Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki bo zbiral denar in ga izplačeval izvajalcem dolgotrajne oskrbe, so opozorili, da še vedno ni poenotenega mnenja o načinu zbiranja teh sredstev, z ministrstvom pa da se še vedno usklajujejo tudi glede pravnih podlag za vodenje in izmenjavo podatkov o upravičencih.
Različna stališča o tem, ali gre za peti steber zavarovanja
Na ZZZS menijo, da obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo predstavlja novi, peti steber socialnega zavarovanja. Sredstva iz tega naslova bi se po njihovem mnenju zato morala zbirati ločeno in porabljati namensko, pri čemer je v proračunskih dokumentih določen tudi najvišji obseg izdatkov za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo v okviru ZZZS.
Na zavarovalnici zato menijo, da bi se moral odpreti ločeni podračun za dolgotrajno oskrbo, kamor bi se stekala nova dajatev. A kot pravijo, se jim glede tega še ni uspelo poenotiti z drugimi deležniki – čeprav so se na to temo prvič sestali že poleti 2023, nato pa še enkrat avgusta letos.
“Udeleženci sestanka, ki so predstavniki resornih ministrstev in nosilnih institucij, niso uskladili stališč do odprtja novega, ločenega podračuna za dolgotrajno oskrbo, saj navedeni deležniki različno razumemo, ali je uvedba dolgotrajne oskrbe sploh nov, peti steber socialnega zavarovanja.”
Ministrstvo ni pripravilo nabora podatkov
V zavarovalnici pa so ob tem opozorili tudi, da ministrstvo za solidarno prihodnost, ki ga vodi Simon Maljevac, ni pripravilo nabora podatkov, ki jih bo ZZZS potreboval za izplačilo storitev.
Gre za podatke v okviru osebnega načrta, ki ga bo za vsakega upravičenca do dolgotrajne oskrbe pripravil center za socialno delo in kjer bodo opredeljene storitve, ki upravičencu pripadajo.
“Za pravočasno vzpostavitev informacijskih rešitev in pripravo izvajalcev na izvajanje novih nalog mora biti predlog (vzorec) osebnega načrta pravočasno pripravljen in usklajen. Poleg podatkov, ki jih potrebujejo izvajalci za izvajanje storitev, mora osebni načrt vključevati tudi podatke, ki jih potrebuje ZZZS za plačevanje pravic iz dolgotrajne oskrbe. Le na tak način bomo lahko preverjali pravilnost obračunanih storitev, obračunavali denarni prejemek (ki je ena od pravic, op. a.) in izvajali nadzore v skladu z zakonom,” so zapisali na ZZZS.
Ob tem so poudarili, da je za učinkovito izplačevanje storitev potrebna ažurna izmenjava informacij s centri za socialno delo kot enotnimi vstopnimi točkami za dolgotrajno oskrbo, ki bodo določali obseg storitev.
“Ker tudi tu ni bilo odziva ministrstva, smo na ZZZS pripravili predlog protokola za redno dnevno izmenjavo podatkov med centri za socialno delo in ZZZS,” so še navedli.
Tako glede načina zbiranja in vodenja sredstev kot tudi glede obsega in izmenjave podatkov o upravičencih naj bi trenutno še potekala usklajevanja.
Tri dni za sporočanje sprememb: “Nemogoče”
Sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Tatjana Milavec je povedala, da so na ZZZS predlagali dopolnitev zakona, po kateri bi imeli centri za socialno delo obvezo vse spremembe sporočati v roku treh dni. A Milavec je jasna: “To je nemogoče.”
Ne gre namreč samo za spremembe upravičenosti do storitev, ampak tudi za vse morebitne administrativne spremembe, kot je sprememba naslova prebivališča ali sprememba transakcijskega računa, je pojasnila.
Ministrstvu so že predlagali, naj tega predloga ZZZS ne upošteva. “Ob načrtovani kadrovski zasedbi centrov ne moremo prevzeti te naloge,” je dejala.
Ob velikem številu upravičencev pričakujejo, da bo tudi sprememb zelo veliko. Ker informacijskega sistema, ki bi povezoval vse deležnike in samodejno zajemal iz baz podatkov, ni, bi morali strokovni delavci vse te spremembe beležiti “ročno”.
Težave zaradi informacijske infrastrukture so se sicer pokazale že pri prvi pravici iz zakona, pravici do oskrbovalca družinskega člana, ki naj bi se začela izvajati 1. januarja letos. Ministrstvo za solidarno prihodnost je šele štiri mesece po njeni uveljavitvi vzpostavilo informacijski sistem, ki je strokovnim delavcem na centrih za socialno delo omogočil izdajanje odločb.
Vodja projekta dolgotrajne oskrbe na ZZZS Tatjana Kolenc je za Radio Slovenija pred dnevi opozorila, da obstaja, če pravočasnih in strukturiranih podatkov ne bo, “tveganje glede pravočasnosti in pravilnosti obračuna in izplačila opravljenih storitev”.
Kako odgovarjajo na ministrstvu?
Na ministrstvu težav okrog nove dajatve ne zaznavajo. Pojasnili so, da se bo informacijski sistem vzpostavljal po sklopih glede na podporo, ki jo mora zagotavljati za izvajanje posamezne pravice.
“Trenutno imamo zagotovljeno informacijsko podporo za izvajanje pravice do oskrbovalca družinskega člana in pripravljamo informacijsko rešitev za izvajanje pravice do dolgotrajne oskrbe na domu in e-oskrbe. Nadalje se bo informacijski sistem fazno nadgrajeval glede na pravice, ki se bodo kasneje začele izvajati, in glede na funkcije, ki jih bodo posamezni deležniki prioritetno potrebovali pri svojem delu.”
Zagotovili so, da bodo informacijske rešitve “omogočale ažurno izmenjavo potrebnih podatkov med deležniki in jih pri tem čim manj administrativno obremenile”. “V ta namen bo omogočena avtomatizirana izmenjava podatkov med informacijskimi sistemi posameznih deležnikov ter sporočanje sprememb prek spletnih storitev,” so zagotovili.
Na vprašanje, zakaj dobrih osem mesecev pred začetkom vplačevanja novega obveznega prispevka še niso sprejete vse ustrezne zakonske podlage za zbiranje sredstev in izplačevanje storitev, so odgovorili, da je zakonodajni okvir za področje dolgotrajne oskrbe vzpostavljen.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!