Predlog novele zakona o službi v Slovenski vojski, ki je v javni razpravi do 28. novembra, kot ustrezno izobrazbo za vojaka šteje tudi dokončano osnovno šolo, če kandidat za zaposlitev ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z ministrstvom za obrambo sklene pogodbo o izobraževanju ob delu za pridobitev srednje poklicne, splošne ali strokovne izobrazbe.
Ministrstvo bo krilo vse stroške, ki bodo nastali z izobraževanjem. Če pripadnik ne bi končal šolanja za pridobitev srednje izobrazbe, mu pogodba o zaposlitvi preneha. Ministrstvo bo sklenilo pogodbe oziroma dogovore s srednjimi šolami, v katerih se bodo določile obveznosti obeh pogodbenih strank.
Pri tem bodo pri izobraževanju upoštevali posebno naravo, ki jo ima delo vojaka, tako denimo terene, vaje, usposabljanja in večdnevne obremenitve. Prav tako naj bi kandidate usmerili v izobraževanje za določene poklice, ki jih je v Slovenski vojski premalo.
Predlog poleg tega določa, da se ob upoštevanju zakona o službi v Slovenski vojski povišana pripravljenost odredi za čas izvajanja nalog zunaj države, med pripravljenostjo ali izvajanjem nalog kolektivne obrambe v skladu z načrti zavezništva, v izrednem ali vojnem stanju, v času, ko je enota dana na razpolago zavezništvu oziroma šest mesecev ali manj pred napotitvijo na nalogo v tujino.
Povišano pripravljenost s pisnim ukazom uvede načelnik Generalštaba Slovenske vojske. V tem času se ne uporabljata niti evropska direktiva o delovnem času niti zakon o delovnih razmerij, ki med drugim opredeljuje dnevni in tedenski počitek, saj gre za izjemo po sodbi EU.
Ne nazadnje predlog ureja pripravljenost v času opravljanja stražarske službe, in sicer tako, da se pripravljenost za delo na delovnem mestu oziroma v določenem kraju v času opravljanja stražarske službe šteje v delovni čas. S tem se odpravlja neskladje nacionalne zakonodaje z evropsko direktivo v povezavi z opravljanjem stražarske službe.
Vrhovno sodišče je marca letos na podlagi poprejšnje sodbe evropskega sodišča odločilo, da je treba čas vojakove pripravljenosti v obdobjih straže šteti v delovni čas.
Na obrambnem ministrstvu so proti koncu oktobra za STA pojasnili, da so zavezani k spoštovanju sodb tako slovenskih kot evropskih sodišč in da tudi v tem primeru sledijo prav tem. Kot poudarjajo, je vsebina sodbe jasna in nalaga, da je čas pripadnikove pripravljenosti v obdobju straže treba šteti v delovni čas.
S predlaganimi spremembami zakona zato plačevanje straže urejajo v skladu z zahtevami Sindikata vojakov Slovenije in Sindikat ministrstva za obrambo, ki sta zadevo tudi pripeljala do evropskega sodišča.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje