Predlog za uvedbo varuha otrokovih pravic: kakšne bi bile njegove pristojnosti

duševno zdravje otrok, igrala, gugalnica, igrišče

Bor Slana/BOBO

Ministrstvo za pravosodje je predlagalo uvedbo funkcije varuha otrokovih pravic. Ta bi bil namestnik varuha človekovih pravic, ukvarjal pa bi se izključno s pravicami otrok. Predlog je trenutno v javni razpravi, poslanci pa bi ga lahko obravnavali že jeseni.

Ministrstvo za pravosodje je v javno razpravo poslalo osnutek novele zakona o varuhu človekovih pravic, ki bi uvedel funkcijo varuha otrokovih pravic. Imel bi položaj namestnika varuha človekovih pravic, ki bi opravljal izključno naloge v zvezi z otroki.

Te naloge, ki vključujejo vodenje postopkov in preiskav, koordinacijo zagovorništva ter izobraževanje in ozaveščanje, bi varuh otrokovih pravic opravljal neposredno na podlagi zakona in samostojno. Pri tem bi mu strokovno podporo nudil specializiran oddelek za otrokove pravice, so zapisali na ministrstvu za pravosodje.

Novelo zakona, s katero bi ustanovili varuha otrokovih pravic, je ministrstvo za pravosodje napovedalo že pred nekaj dnevi v odgovoru na poslansko pobudo poslank SD Meire Hot in Bojane Muršič.

Varuh bi lahko samostojno vodil preiskave

Kot so pojasnili v odgovoru, bo varuh otrokovih pravic imel izvirna zakonska pooblastila, ki jih bo opravljal samostojno, tudi v razmerju do varuha človekovih pravic. Pristojnosti varuha otrokovih pravic bodo zajemale samostojno vodenje postopkov in preiskav, ki se nanašajo na kršitev pravic in svoboščin otrok, naloge v zvezi z zagovorništvom otrok ter naloge izobraževanja in ozaveščanja otrok ter splošne in strokovne javnosti.

Prav tako bo znotraj institucije varuha človekovih pravic ustanovljen poseben oddelek za otrokove pravice, ki ga bo vodil varuh otrokovih pravic, s čimer se znotraj institucije vzpostavlja trajna specializacija za področje otrok.

“Ocenjujemo, da takšna rešitev prinaša večino prednosti, ki bi jih imel samostojen organ za varstvo pravic in svoboščin otrok, hkrati pa zasleduje tudi načelo ekonomičnosti in preprečuje tveganje za diskontinuiteto z dosedanjim delom, znanjem in izkušnjami varuha človekovih pravic,” so zapisali pri ministrstvu.

Pri pripravah trenutnega osnutka novele so sodelovali s sodelavci varuha človekovih pravic. “Upamo in pričakujemo pa, da bomo po opravljenem javnem posvetovanju ter strokovnem medresorskem usklajevanju prejeli še dodatne komentarje in predloge, na podlagi katerih bo mogoče pripraviti predlog zakona, ki bo bistveno prispeval k izboljšanju položaja otrok v Sloveniji, kar je zagotovo skupni cilj vseh deležnikov,” so na ministrstvu še zapisali v odgovoru na poslansko pobudo.

Poslanci bi predlog lahko obravnavali že jeseni

Računajo, da bo vlada predlog zakona v DZ poslala že to jesen. Za javno razpravo, ki se je začela danes, so določili dvomesečni rok, v katerem lahko posamezniki, organizacije civilne družbe in druge zainteresirane osebe podajo mnenje glede predlaganih rešitev.

Osnutek novele zakona sicer predlaga še nekaj drugih novosti, in sicer bi se varuhu človekovih pravic podelila vloga neodvisnega telesa za spodbujanje, varovanje in spremljanje izvajanja konvencije o pravicah invalidov, s čimer bi Slovenija izpolnila obveznost iz navedene konvencije. Upoštevajo tudi načelo participacije invalidov, saj osnutek novele določa, da svet varuha za človekove pravice sestavljata vsaj dva predstavnika invalidov oziroma invalidskih organizacij.

Varuh človekovih pravic bi prevzel tudi naloge poročevalca za spremljanje dejavnosti državnih institucij za boj proti trgovini z ljudmi in izpolnjevanje obveznosti po notranji zakonodaji, skladno s konvencijo Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi.

Obeta se tudi delna razširitev pristojnosti varuha človekovih pravic na zasebnopravne subjekte, in sicer izvajalce javnih služb, podaljšanje mandatne dobe varuha človekovih pravic in njegovih namestnikov ter izboljšave pri organizaciji zagovorništva otrok, so predlagane rešitve povzeli na ministrstvu.