Menu Item
"Vedno se bom trudila za boljši svet in noben zlobni jezik me pri tem ne bo ustavil," je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič sporočila tistim, ki so bili kritični do njenih obiskov v Ugandi in Ruandi. V kritikah je po njenem zaznati nepoznavanje parlamentarne diplomacije, podcenjujoč odnos do obeh afriških držav in celo rasizem. "Žal mi je, da so slovenski mediji moj obisk spremenili v cirkus," je zapisala.
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič se je prejšnji teden mudila na državniškem obisku v Ugandi in Ruandi. Tam si je med drugim prizadevala zagotoviti podporo držav za slovensko kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov (VS OZN), pri čemer pa je njen obisk precej vznemiril del slovenske javnosti. Zakaj?
Nekateri so bili med drugim ostri do tega, da se je Klakočar Zupančič v Ugandi srečala s predsednico tamkajšnjega parlamenta Anito Annet Among, saj je tamkajšnji parlament nedavno zaostril zakonodajo, ki po novem predvideva še odločnejši pregon pripadnikov skupnosti LGBTIQA+. Spet drugi so bili kritični do izjave predsednice DZ, da se lahko Slovenija pri uresničevanju pravic žensk uči od Ruande.
Do njenega obiska v Ugandi je bil na primer kritičen tudi zagovornik enakih možnosti Miha Lobnik. Iz njegove objave na Twitterju je razbrati jasno stališče, da Slovenija v Ugandi, kjer je zakonodaja izrazito uperjena proti skupnosti LGBTIQA+, ne bi smela iskati podpore pri kandidaturi za nestalno članico VS OZN. “Po kolenih okrog svetovnih homofobov, ki bi zaradi spolne usmerjenosti radi zakonito ubijali ljudi …” je zapisal, “zelo krvavo zaslužen bo ta začasni najem glasu in stola v Varnostnem svetu ZN … Kdor hoče iti v UN, mora pustiti svobodo zunaj?”
Po vrnitvi s poti je Klakočar Zupančič na družbenem omrežju Facebook objavila daljši zapis o svojih obiskih v Ugandi in Ruandi z naslovom “Osebni zapis – ogledalo nekaterim medijem in strokovnjakom”. Kritikom med drugim očita nepoznavanje parlamentarne diplomacije, podcenjujoč odnos do obeh afriških držav in celo rasizem.
“Mediji se do Afričanov obnašajo izjemno nespoštljivo”
Glavni namen njenega obiska je bilo iskanje podpore za kandidaturo za VS OZN. “Slovenija ima zagotovljena oba glasova za nestalno članstvo v Varnostnem svetu,” je zapisala takoj za tem, ko je navedla, da sta bila obiska uspešna in da sta jo v Ugando in Ruando povabili predsednici obeh parlamentov Anita Annet Among oziroma Donatille Mukabalisa.
Naštela je še nekatera srečanja, ki jih je imela v obeh državah, ter dogodke, ki se jih je udeležila, nato pa izrazila obžalovanje, “da so slovenski mediji moj obisk spremenili v cirkus”. Pri tem so, kot je zapisala, mediji pokazali predvsem podcenjujoč odnos do obeh držav in očitno neznanje o dimenzijah parlamentarne diplomacije, ki jo izvaja kot predsednica državnega zbora.
“Še bolj mi je žal, da se nekateri spletni mediji in njihovi komentatorji do ljudi v Afriki obnašajo izjemno nespoštljivo, celo rasistično, brez zavedanja, da smo za njihove bolečine ter počasen pravni, politični in gospodarski razvoj krivi tudi mi, Evropejci, bivši kolonizatorji afriških dežel. Tudi ljudje v Afriki so ljudje in tudi ljudje v Afriki si želijo biti slišani, upoštevani, predvsem pa si želijo povezovanja z ostalim svetom, gospodarske izmenjave, sodelovanja pri boju proti podnebnim spremembam in solidarnosti. In nobena od afriških držav ni politično nepomembna,” je sporočila Urška Klakočar Zupančič.
V Ugandi tudi o zakonodaji glede LGBTQ+ skupnosti
V svoj zagovor je poudarila, da sta s predsednico ugandskega parlamenta spregovorili o njihovi strogi zakonodaji glede LGBTQ+ skupnosti. Zelo jasno ji je predstavila slovensko stališče, saj je Slovenija sopodpisnica listine, s katero je Evropska unija obsodila ugandsko zakonodajo, je zapisala predsednica slovenskega parlamenta.
“V okviru spoštljivega dialoga sva se strinjali, da ima Uganda drugačno kulturo in zgodovino, na spremembo njihovih stališč pa lahko vplivamo z dobrim zgledom. Zadeva je bila izpostavljena tudi na pogovorih z nekaterimi ugandskimi parlamentarci, ki so pazljivo poslušali naše argumente,” je pojasnila.
“Lažno in zavržno”
Njen obisk v Ruandi sicer ni bil deležen kritik, jih pa je sprožila njena izjava, da se od Ruande lahko naučimo, kako spodbujati pravice žensk in kako ženske opolnomočiti.
Da je ta izjava predsednice DZ “zavržna” ter “brez takta in zgodovinskega spomina”, je na Twitterju menil nekdanji šolski minister iz vrst SD in profesor na ljubljanski Fakulteti za družbene vede dr. Jernej Pikalo. Pri tem je spomnil na kontekst – kot je zapisal, je “Ruanda na vrhu po deležu žensk v parlamentu zaradi genocida /…/ – ker so preprosto pobili večino moških”.
Urška Klakočar Zupančič je kritiko razumela kot stališče, da je žensk v ruandskem parlamentu veliko zato, “ker so bili moški pobiti v genocidu, in da ženske pač tam so – v smislu, da kake večje dodane vrednosti pa ne predstavljajo”. To je v današnjem zapisu označila za lažno in zavržno.
Poudarila je, da se je v Ruandi pogovarjala tudi o pravici do splava. Ta je tam zelo omejena, a Urška Klakočar Zupančič trdi, da je v nekaterih evropskih državah bolj.
“Ruanda je zelo okoljsko ozaveščena država, saj je po čistoči med prvimi na svetu,” je še dodala.
“Šimpanzinja je bila žrtev nezakonite trgovine”
Komentirala je še simbolično posvojitev šimpanzinje med obiskom ugandskega centra za ohranjanje divjih živali. Šimpanzinja je sirota in je bila žrtev nezakonite trgovine s primati, je pojasnila.
“Darovala sem iz lastnih sredstev,” je zapisala, “osebje v centru je želelo, da šimpanzinja nosi ime po posvojiteljici. Obvezala sem se, da bom centru, ki živali po rehabilitaciji vrača v naravo, mesečno nakazovala, kolikor bom lahko.”
“Kdor ima problem s tem, da jaz v življenju pač to počnem, torej darujem nevladnim organizacijam, naj ta problem kar ima. Vedno se bom trudila za boljši svet in noben zlobni jezik me pri tem ne bo ustavil,” je napovedala.
Na koncu je pripisala še pojasnilo, da sta stroške namestitve krili državi gostiteljici, oziroma, kot je razumeti, vsaj Uganda v celoti, tudi za spremstvo, v katerem je bilo šest oseb. Letalske vozovnice pa so po njenih besedah stale okoli 1.600 evrov, leteli so z družbo Turkish Airlines v ekonomskem razredu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje