Predsednica DZ ustavnega sodnika pozvala k odstopu. Kako odgovarja Jaklič?

Ustavni sodnik Klemen Jaklič je več let poleg funkcije ustavnega sodnika opravljal tudi pridobitno dejavnost kot popoldanski samostojni podjetnik, je razkrila Mladina. To je po zakonu prepovedano. Je Jaklič sploh (še) ustavni sodnik? Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je v skladu s svojimi pristojnostmi že napovedala prijavo na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), Jakliča pa kot pravnica pozvala, naj nemudoma odstopi s položaja. Klemen Jaklič je dejal, da je prek s. p. opravljal "izključno samo znanstveno raziskovalno delo", kar zakon o ustavnem sodišču dovoljuje.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič je šest let poleg službe v vrhu tretje veje oblasti opravljal še pridobitno dejavnost.

Marca 2017 je Jaklič zasedel funkcijo ustavnega sodnika, decembra istega leta pa postal še popoldanski samostojni podjetnik. Popoldanski s. p. je Jaklič zaprl pred dvema tednoma, 2. aprila letos, poroča Mladina. Iz podatkov na Ajpesu je razvidno, da je Jaklič prek s. p. opravljal dejavnosti visokošolskega sodelavca.

Ustavnim sodnikom je opravljanje pridobitne dejavnosti prepovedano z zakonom, saj bi ta lahko vplivala na sodniške odločitve. Zakon o ustavnem sodišču v 16. členu tudi določa, da mora ustavni sodnik najpozneje v treh mesecih od dneva izvolitve prenehati z opravljanjem pridobitne dejavnosti. V nasprotnem primeru pa, da mu preneha funkcija ustavnega sodnika.

Na ustavnem sodišču so za Mladino pojasnili, da je zakonodaja jasna in ne predvideva posebnega odločanja ustavnega sodišča, ki s primerom tudi ni bilo seznanjeno.

Je Jaklič sploh ustavni sodnik?

Ker zakon določa prenehanje funkcije ustavnega sodnika ob opravljanju pridobitne dejavnosti, se pojavlja vprašanje, ali je Jaklič sploh še sodnik. Mu je funkcija ustavnega sodnika prenehala veljati z iztekom določenega trimesečnega obdobja, torej tri mesece po odprtju s. p. 13 marca leta 2018? Od takrat je minilo šest let.

Ustavni sodnik lahko opravlja dejavnosti visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca, a le kot dopolnilno dejavnost in s pridobljenim soglasjem predsednika ustavnega sodišča. Jaklič ga nima, še piše Mladina.

Zakon o ustavnem sodišču sicer kot izjemo pri opravljanju pridobitne dejavnosti določa dejavnosti visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca.

Pred nastopom mandata ustavnega sodnika je ustavni sodnik Jaklič na Fakulteti za pravo in poslovne vede Katoliškega inštituta kot redni profesor predaval področje ustavnega prava, izhaja s spletne strani fakultete.

Klakočar Zupančič: Naj odstopi. Nemudoma.

Na poročanje, da naj bi Jaklič ob sojenju na ustavnem sodišču vrsto let opravljal še pridobitno dejavnost, se je popoldan odzvala tudi predsednica državnega zbora, sicer nekdanja sodnica Urška Klakočar Zupančič.

“Zakon je jasen – da je pridobitna dejavnost popolnoma nezdružljiva s funkcijo ustavnega sodnika, gre za hudo nezdružljivost,” je povedala. Upoštevajoč, da se sama vedno zavzema za pravno državo, od Jakliča pričakuje, da bo podal svoj odstop. “Nemudoma,” je resno dodala.

Meni, da mora v primeru resničnosti navedb Jaklič prevzeti moralno odgovornost in poudarila, da bo kot predsednica državnega zbora zadevo prijavila na KPK. “Integriteta ustavnega sodnika mora biti na najvišji možni ravni. Nad ustavnim sodiščem ni ničesar več, samo še modro nebo.”

Spomnila je, da ustavni sodniki v svojih odločbah večkrat pišejo o integriteti, primer pa da je huda kršitev integritete, “morda tudi obid zakona o ustavnem sodišču”. Ob koncu je zato znova poudarila, da so ustavni sodniki prvi, ki se morajo držati svojih načel in paziti na ugled in integriteto.

Kaj opravljanje pridobitne dejavnosti ob sojenju pomeni za primere na ustavnem sodišču, v katerih je bil Jakličev glas odločilen, ni mogla komentirati.

KPK: nismo pristojni za obravnavo nezdružljivosti funkcij sodnikov

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je ta teden glede Jakličevega primera že prejela prijavo: “V zadevi smo uvedli predhodni preizkus, v katerem bomo navedbe iz prijave preverili z vidika svojih pristojnosti,” so zapisali in dodali, da “v povezavi z nezdružljivostjo funkcij sodnikov veljajo določbe drugih zakonov (ustave, zakona o ustavnem sodišču, zakona o sodniški službi), ki ne napotujejo na zakon o integriteti in preprečevanju korupcije”. Tako KPK ni pristojna “za obravnavo oziroma presojo nezdružljivosti funkcij teh funkcionarjev”, torej sodnikov.

Oglasil se je tudi nekdanji minister za pravosodje in sodnik Aleš Zalar. Na družbenem omrežju X je zapisal, da “avtomatično prenehanje funkcije ustavnega sodnika na podlagi zakona ugotavlja organ, ki je sodnika izvolil, torej državni zbor”. Dodal je, da postopek tega ugotavljanja ni izrecno reguliran, a eno je gotovo, “sodnik mora imeti zagotovljeno pravico, da se o zadevi izreče”.

Jaklič: Delal sem, kar zakon dovoljuje

Ustavni sodnik Klemen Jaklič je na televiziji Planet TV dejal, da “je zakon o ustavnem sodišču jasen in popolnoma izrecen” ter da pravi, da “ustavni sodnik ne sme opravljati poklica in pridobitne dejavnosti, razen dejavnosti visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca in visokošolskega sodelavca”. Ta zadnja določba je po besedah Jakliča v zakonu o ustavnem sodišču drugačna kot v vseh ostalih drugih zakonih, tudi v zakonu o sodniški službi, ki teh izjem ne dopuščajo.

Poudaril je, da je v času, ko je imel odprt s. p., opravljal “izključno samo znanstveno raziskovalno delo”, za kar je bil njegov s. p. tudi registriran. “Samo predavanja in nekaj malega raziskovalnega dela,” je dodal Jaklič.