Ursula von der Leyen po obisku Koroške: Videla sem, da se upanje vrača v Črno

Robert Golob in Ursula von der Leyen v Črni na Koroškem

Foto: Borut Živulović/BOBO

Dobro leto po tem, ko je obiskala v poplavah razdejano Črno na Koroškem, se je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen danes tja vrnila na ponovni obisk. Na Koroškem se je seznanila z odpravo posledic lanskih katastrofalnih poplav.

Nekaj več kot leto dni po tem, ko je po katastrofalni ujmi Črno na Koroškem obiskala 9. avgusta lani, se je tja danes skupaj s predsednikom vlade Robertom Golobom vnovič odpravila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Predsednica Evropske komisije je Črno na Koroškem, ki je bila ena od bolj prizadetih občin v ujmi 4. avgusta lani, obiskala le nekaj dni po katastrofalnih poplavah in plazovih. V Črni se je srečala z domačini in ostalimi, ki so pomagali pri odpravljanju posledic vremenske ujme, sicer pa si je ob obisku iz helikopterja ogledala posledice ujme tudi v nekaterih drugih kraji po državi.

Von der Leyen se je danes v Črni seznanila z obnovitvenimi deli in si v prostorih Kulturnega doma ogledala razstavo fotografij o lanskih poplavah. Kot je dejala, je to zanjo zelo čustven obisk, saj se še živo spominja uničenja in blata, ki je prekrivalo Črno. Ob tem je poudarila izjemnost solidarnosti in povezanosti, ki je vladala po poplavah. “Pred letom sem dejala, da vam Evropa stoji ob strani. To želim danes znova potrditi. Videla sem, da se upanje vrača v Črno,” je dejala predsednica Komisije. Ob tem je pohvalila sodelovanje med različnimi državnimi ravnmi in zatrdila, da se poraba denarja budno spremlja.

Evropska komisija je Sloveniji za odpravo posledic lanske ujme namenila nepovratna sredstva iz solidarnostnega sklada EU. Ta teden je komisija za Slovenijo predlagala izplačilo v skupni višini 428,4 milijona evrov, kjer je upoštevano tudi predplačilo 100 milijonov evrov, ki ga je komisija Sloveniji odobrila novembra lani in ga je Slovenija že prejela.

Premier Golob, ki je spomnil na hiter odziv tako države kot EU po ujmi avgusta lani, je v izjavi medijem še dejal, da so se lahko ob današnjem obisku v živo prepričali, kako je bil ta denar porabljen. “Včasih si vsi želimo, da bi sanacija tekla hitreje. Žal je včasih tako, da denar niti ni največja ovira. Sredstva so zagotovljena,” je dejal premier.

Lesjak: Pri ljudeh velik problem psihološki moment

Danes je namreč največji izziv s pripravo ustreznih dokumentov, da obnova lahko steče na obljubljeni način, tako da bo zgrajena infrastruktura odpornejša od prejšnje. “Želim si, da Črna postane res pozitiven zgled za celo Slovenijo, ne samo v prvem odzivu, ampak tudi v tem, kako jo bomo skupaj obnovili, skupaj naredili bolj odporno in tudi vrnili vanjo ne samo upanje, ampak predvsem svetlo prihodnost,” je dodal premier.

Obisk premierja in predsednice komisije po besedah črnjanske županje Romane Lesjak kaže, da nanje res niso pozabili. “Hvaležni smo, da spremljajo dela, za katera bi si želeli, da bi potekala hitreje,” je deja Lesjak in spomnila, da se nekateri občani še vedno bojijo prihajajoče jeseni in neviht. Največ težav imajo po besedah županje s pridobivanjem izvajalcev za obnovitvena dela. “Pri ljudeh je velik problem psihološki moment. Bojijo se jeseni, ko je običajno več dežja. Vsi si želimo, da bi bila zaščita takšna, da bi se ljudje počutili varne in brezskrbno zrli v prihodnost,” je še povedala Lesjak

Poplave in plazovi so 4. avgusta lani prizadeli 183 občin ter povzročili za tri milijarde evrov neposredne škode, upoštevajoč vse vidike naravne nesreče, pa je bila škoda ocenjena na okoli 9,9 milijarde evrov.