Menu Item
Na osrednji proslavi na predvečer dneva državnosti je predsednica republike Nataša Pirc Musar v nagovoru državljanom naslovila izzive, s katerimi se soočamo danes in s katerimi se bodo soočali naši zanamci. "Na obzorju slutimo temne oblake. Prihodnost se zdi vse prej kot svetla. Okrog nas se plazi senca dvoma v trajnost pridobljenega," je povedala. Izpostavila je stavke zaposlenih v javnem sektorju, pravično obdavčitev ter pomen čistega in zdravega okolja.
Slovenija bo v torek ob 33. obletnici osamosvojitve praznovala dan državnosti, ko je takratna slovenska skupščina 25. junija 1991 sprejela ključne dokumente za osamosvojitev Slovenije. Že danes pa so po državi potekale številne slovesnosti, vrhunec prireditev je bila tudi letos osrednja državna proslava na Kongresnem trgu v Ljubljani.
Državna proslava se je začela s prihodom praporščakov, zastavonoš in častne garde Slovenske vojske. Po protokolarnem prihodu visokih gostov, med katerimi so predsednik vlade Robert Golob, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in predsednica republike Nataša Pirc Musar, je slednja nagovorila zbrane.
“Prihodnost se zdi vse prej kot svetla”
Pirc Musar se je uvodoma spomnila spota Slovenija, moja dežela. “Časi niso bili lahki, a v temnih časih smo videli svetlo prihodnost. Danes … danes živimo svobodneje, toda na obzorju slutimo temne oblake. Prihodnost se zdi vse prej kot svetla. Okrog nas se plazi senca dvoma v trajnost pridobljenega,” je povedala.
Med drugim je izpostavila številne stavke zaposlenih v javnem sektorju. “Razumljivo je, da si želijo boljših pogojev za delo in tudi primernega plačila,” je dejala Pirc Musar in dodala, da niso edini. Na tezo, da bi bilo življenje cenejše, če bi bili davki nižji, odgovarja, da moramo videti širšo sliko. “Vizija razvoja naše skupnosti mora izpolnjevati potrebe prav vseh ljudi. Zagotoviti moramo, da se javni sektor ne izrodi v en sam velik tržni proizvod. Ponotranjiti moramo, da moč skupnosti lahko razvijamo le z razumevanjem potreb zasebnega sektorja, z zavedanjem, da davki niso nebodigatreba,” je povedala.
Kakovost in varnost bo po njenih besedah mogoče doseči s progresivno obdavčitvijo. “Vizija prihodnosti človeške družbe torej ni individualizem, torej manj za skupno dobro in več zase. Nasprotno. Vizija prihodnosti človeške družbe je vračanje k skupnosti,” je še dejala.
Tako kot lani, je Pirc Musar tudi letos pozvala k spravi. “Čas je, da ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne dostojno pokopljemo vse Slovenke in Slovence in druge ljudi, ki doslej niso imeli pravice do groba. Naredimo konec prilagajanju zgodovine trenutnim političnim interesom,” je pozvala.
Izpostavila pa je tudi pomen čistega in zdravega okolja za razvoj skupnosti. Prebivalce je pozvala, naj zeleni prehod vzamejo resno, podprejo vizije za spremembo navad in obnovljive vire energije. V scenariju prihodnjih energetskih virov pa mora po njenih besedah ostati tudi jedrska energija. “Toda o vseh investicijah, zlasti v velike projekte, se moramo odločati preudarno in odgovorno. In gradnja jedrske elektrarne je zelo velik projekt,” je poudarila in dodala, da bo gradnja presegla letni proračun države, kar bo pomembno vplivalo na financiranje drugih področij. “Izvedbo takega projekta lahko čuti prav vsak med nami,” je dejala. Zato je po njenem mnenju prav, da družba soglaša o jedrski prihodnosti in oceni, ali si gradnjo elektrarne sploh lahko privoščimo.
“Na obzorju so temni oblaki; grozi ujma, najhujša po drugi svetovni vojni. Nanjo moramo biti pripravljeni kot še nikoli doslej. A prebrodimo jo lahko samo skupaj,” je nagovor sklenila Pirc Musar. Državljane je pozvala, naj bodo močni in trdni ter naj se ne bojijo soočenja s problemi. “Postanimo resnična, vključujoča skupnost, ki verjame v solidarnost, ki ceni in spoštuje svojo naravo, okolje, v katerem se razvija, in ki je odločna samozavestno uveljavljati in zagovarjati svoje interese in v ustavo zapisane vrednote. Taka Slovenija bo spoštovana doma in v tujini. Taka Slovenija ne bo nikoli na napačni strani zgodovine.”
Udeležbo na današnji proslavi so potrdili številni vidni politiki, v minulih letih je namreč večkrat kdo bojkotiral državno proslavo, pogoste pa so bile tudi vzporedne proslave. Tako so udeležbo potrdili vsi nekdanji predsedniki države Milan Kučan, Danilo Türk in Borut Pahor, prvi predsednik vlade Lojze Peterle, proslave pa se je udeležil tudi predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša.
Državna slovesnost v znamenju umetnikov, rojenih v devetdesetih
Slavnostnemu nagovoru predsednice je sledil umetniški del državne slovesnosti, ki sta ga letos s sodelavci pod naslovom Devetdeseta pripravila režiser Igor Zupe in scenograf Marco Juratovec. V umetniškem delu je ob spremljavi simfoničnega orkestra in Big banda RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Patrika Grebla nastopilo deset predstavnikov prve generacije pevk in pevcev, rojenih v samostojni državi. Nastopajoči so bili oblečeni v kreacije oblikovalcev, prav tako rojenih v devetdesetih.
Podpredsednica DZ Hot: Znova je čas za pogum
Še pred tem sta se na slavnostnih sejah sestala državni zbor in državni svet. V državnem zboru je podpredsednica DZ Meira Hot spomnila, da smo si Slovenci svojo prihodnost utirali sami. Pot do slovenske države je bila trnova in negotova, a jasna. Temelj uspeha je bila enotnost, ki bo za vedno ostala najmočnejše orožje, ob strahu pred prihodnostjo pa je znova čas za pogum prelomnih časov slovenske državnosti, je poudarila.
Skrivnost sreče je v svobodi, skrivnost svobode pa v pogumu, to sporočilo starogrškega državnika Perikleja o pogumu in svobodi je slovenski narod zmogel več kot le razumeti, ampak tudi živeti na pogumu lastnih odločitev, je dejala Hot.
Izpostavila je, da so bili Slovenci v preteklosti postavljeni pred težke preizkušnje nenehnega boja za obstanek. Boj za ohranjanje slovenske identitete, jezika in kulture je tako vtkan v slovensko kolektivno zavest, v ključnih trenutkih obstoja pa smo iz nje črpali neizmerno moč, je poudarila Hot.
Nekaj misli je ob začetku seje izrekla tudi predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Spomnila je, da pot do države, ki je danes spoštovana članica evropskih povezav in Združenih narodov, ni bila lahka. A vse izzive smo v Sloveniji po njenem prepričanju lahko premagali predvsem zato, ker so državljani pri najpomembnejših odločitvah dokazali, da se znajo odločati zrelo in odgovorno.
Pirc Musar je v predsedniški palači gostila svojce padlih v vojni za Slovenijo leta 1991.
Z dnevom državnosti, ki je tudi dela prost dan, obeležujemo dogodke pred 33 leti, ko je takratna slovenska skupščina 25. junija 1991 po nekajletnih prizadevanjih sprejela ključne dokumente za osamosvojitev Slovenije – Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ustavni zakon za njeno izvedbo in Deklaracijo o neodvisnosti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje