Predsednica Pirc Musar sosednje države pozvala k odprtju mej (VIDEO)

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na predsedniškem vrhu ob praznovanju 20-letnice članstva Slovenije v Evropski uniji (EU), ki so se ga udeležili italijanski predsednik Sergio Mattarella, avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen, hrvaški predsednik Zoran Milanović in madžarski predsednik Tamas Sulyok, sosednje države pozvala k odprtju schengenskih mej. Peterica predsednikov je po srečanju med drugim poudarila tudi širitev Unije na države Zahodnega Balkana. Širitev Unije namreč po besedah predsednikov blagodejno vpliva tudi na gospodarstva sosednjih držav.

Na Brdu pri Kranju so se danes na povabilo predsednice republike Nataše Pirc Musar sestali predsedniki vseh okoliških držav – poleg slovenske še hrvaški predsednik Zoran Milanović, italijanski Sergio Mattarella, avstrijski Alexander van der Bellen in madžarski predsednik Tamas Sulyok. Tokratno srečanje je potekalo kot del obeleževanja 20-letnice članstva Slovenije v Evropski uniji, ki bo 1. maja. Gre za enega od najpomembnejših zunanjepolitičnih dogodkov v okviru praznovanja obletnice.

Predsednica republike je po srečanju s predsedniki poudarila, da je ena ključnih pridobitev Evropske unije (EU) schengen. “Sem velika zagovornica polnega delovanja schengenskega režima in res bi rada pozvala vse vlade naših sosednjih držav, pa tudi slovensko vlado, da odpravi nadzor na mejah. Schengenski režim je velika pridobitev in odprte meje so v regiji, ki je poznala zidove, ena največjih prednosti,” je dejala. Pirc Musar je v svojem govoru med drugim poudarila pomen širitve EU. Zbrane države pa pozvala, naj podprejo evropsko pot Zahodnega Balkana. Kolegom je ob dnevu zemlje simbolično podarila sadike lipe.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović se je strinjal s predsednico Pirc Musar in se zavzel za odprtje schengenskih mej. “Glede tega se ne razlikujemo. Vsekakor sem za odprte meje med Hrvaško in Slovenijo ter med vsemi ostalimi članicami schengna,” je poudaril. Dodal je, da je schengen “zelo občutljiva struktura”, a da bi se morali v EU vrniti k njegovemu osnovnemu načelu, in to je svobodno potovanje. Hrvaška ima tako z Avstrijo, Madžarsko, Slovenijo in Italijo po besedah Milanovića dobre odnose, kar gre po mnenju hrvaškega predsednika pripisati tudi članstvu EU. Tudi sam je podprl širjenje EU na Zahodni Balkan.

Italijanski predsednik Sergio Mattarella se je slovenski predsednici zahvalil za povabilo, saj, kot je dejal, s tem lahko poudarimo pomen slovenske pridružitve EU za celotno EU. “Unija je skupnost vrednot in ne samo okvir za gospodarsko sodelovanje,” je dejal in dodal, da je primer Slovenije zgodba o uspehu. Kot je med drugim poudaril, je bila pridružitev Slovenije EU pomembna tudi za Italijo, saj gre za sosednji državi. “Države članice morajo spoznati, kako pomembna je konsolidacija EU in podpreti vstop držav Zahodnega Balkana v EU. “Ne moremo več čakati, da postanejo članice,” je povedal.

Italijanski zunanji minister: Nadzor na meji s Slovenijo se je izkazal za uspešnega

Nadzor, ki ga je Italija uvedla na meji s Slovenijo na občutljivi migrantski poti, se je izkazal za uspešnega, je v pogovoru za italijanski časnik Il Messaggero dejal italijanski notranji minister Matteo Piantedosi. Dodal je, da si Italija skupaj s Slovenijo in Hrvaško prizadeva za okrepitev nadzora na zunanji schengenski meji z BiH.

Minister je še pojasnil, da so od uvedbe nadzora na italijansko-slovenski meji oktobra lani v Italiji zabeležili 2.613 nezakonitih migrantov, od katerih jih je bilo 1.542 vrnjenih nazaj. Aretiranih je bilo 142 ljudi, od tega 73 zaradi tihotapljenja. (STA)

Avstrijski predsednik Alexander van der Bellen pa je poudaril, da so nekateri pred 20 leti govorili, da se širitev EU ne bo obnesla, a da danes vemo, da to ni tako. “Avstrija je imela veliko koristi od širitve. Izvoz v države članice se je v 20 letih namreč potrojil. Pozitivne prednosti vidimo na obeh straneh,” je med drugim povedal in izpostavil, da je delitev na stare in nove članice EU zastarel koncept. Meni pa, da bi se morali na širitve pripraviti s potrebnimi spremembami.

Madžarski predsednik Tamas Sulyok je izrazil zaskrbljenost zaradi dogajanj v mednarodnem prostoru. Poudaril je, da podpirajo ukrajinsko suverenost in samostojnost. “Madžarska bo naredila, kar lahko, da Evropska unija in Nato ne bosta del teh spopadov,” je dejal. Sulyok je med drugim še povedal, da podpira širitev Evropske unije, saj da je “moč Evrope v dialogu”. Med potrebnimi reformami v prihodnosti je še omenil spremembe v procesu odločanja, ki da mora postati hitrejši.

Pirc Musar: Dezinformacije so strup moderne družbe

Predsednica Pirc Musar je med drugim poudarila pomen evropskih volitev. Spomnila je namreč, da je Evropski parlament edina neposredno izvoljena institucija, zato je izrazila skrb ob dejstvu, da je bila Slovenija na zadnjih evropskih volitvah odstotkovno na repu tistih, ki so odšli na evropska volišča – zgolj 29 odstotkov. Izrazila je upanje, da bo tokratna udeležba višja.

Pred junijskimi volitvami bo v državah članicah potekala tudi volilna kampanja, kar po besedah Pirc Musar zaradi vse večjega populizma povzroča skrbi. “Porast populizma namreč ni nekaj, kar bi bilo dobro za Evropsko unijo. Iskreno verjamem, da so ravno temelji Evropske unije predvsem vladavina prava, ki ni politično vprašanje. Ali pravo spoštuješ ali ga ne, nima zveze s politiko. Skratka, želela bi si, da bo Evropski parlament tisti, ki bo še naprej kreiral politike, po katerih nas pozna ves svet,” je dejala.

Opozorila je še, da so dezinformacije danes strup moderne družbe, strup za demokracijo. “Le skupaj, s pogovori, z enotno vizijo, kako se boriti proti temu, nam lahko uspe. Slovenija je na nekem presečišču pretoka informacij med državami Zahodnega Balkana, kjer je Rusija velik akter povzročanja, proizvodnje dezinformacij. Pri nas jezik ni ovira, ga razumemo tudi v Sloveniji. Ampak potem se to seveda širi v vse pore družbenega življenja in tudi druge države članice. Zato je pomembno, da se države Zahodnega Balkana pridružijo tej naši veliki družini, ki ima mnogo več plusov kot minusov.”