Predsednica preverja, ali bi poslanci za varuha podprli Marka Starmana

Predsednica republike Nataša Pirc Musar pri poslanskih skupinah preverja, ali bi bile za novega varuha človekovih pravic pripravljene podpreti Marka Starmana. Ta je včeraj dal soglasje, da predsednica državnemu zboru pošlje predlog za njegovo imenovanje, če se mu bo nakazovala za izvolitev potrebna dvotretjinska večina.

Marko Starman je višji predavatelj na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici in direktor Krajinskega parka Strunjan. V času prejšnje vlade Janeza Janše je bil med možnimi kandidati za pravosodnega ministra, a je kasneje to funkcijo zasedel Marjan Dikaučič. Med letoma 2000 in 2009 je bil državni sekretar na pravosodnem in okoljskem ministrstvu ter v službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko.

V koaliciji so nad predsedničinim predlogom presenečeni. Tako je v Levici že mogoče slišati, da bi Marka Starmana zelo težko podprli, saj da ta ne odraža podobe varuha človekovih pravic, kot si jo predstavljajo v stranki. Prav tako vsaj po prvih reakcijah težko pričakuje glasove Gibanja Svoboda in SD. Kot razlog naši sogovorniki navajajo njegovo politično preteklost, pa tudi to, da doslej ni delal na področju človekovih pravic in torej za varuha nima potrebnih izkušenj.

Po naših neuradnih informacijah so sicer v uradu Nataše Pirc Musar v dopisu poslanskim skupinam tudi navedli, da sta poslanca narodnih skupnosti predsednici republike za varuhinjo človekovih pravic predlagala Jasmino Opec Vöröš, ki da jo bodo povabili na pogovor v predsedničin urad.

Opec Vörös je bila več let podpredsednica SLS. V času tretje Janševe vlade je postala osebna asistentka Aleksandre Pivec, ko je bila ta ministrica za kmetijstvo. Trenutno je Opec Vörös zaposlena v Uradu vlade za oskrbo in integracijo migrantov, je pa tudi državna svetnica.

Starman se na razpis za varuha človekovih pravic, ki ga je predsednica republike objavila avgusta lani, ni prijavil. Tedaj je sicer prispelo kar 14 prijav. Nataša Pirc Musar ni skrivala, da si na tem mestu želi direktorico Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) Katarino Bervar Sternad.

Koalicija se je o podpori Bervar Sternad poenotila, ker pa je za izvolitev varuha potrebnih 60 poslanskih glasov, bi se ji moral pridružiti še del opozicije. A v SDS in NSi nevladnice niso želeli podpreti, Nataša Pirc Musar pa predloga za njeno imenovanje ni poslala v državni zbor. Prav tako se dovolj glasov ni obetalo nikomur od prijavljenih kandidatov.

Predsednico so Vrtovčeve besede presenetile in razžalostile

Po več krogih posvetovanj s poslanskimi skupinami je nato predsednica republike junija državnemu zboru za varuhinjo predlagala Dijano Možina Zupanc. Upala je, da bo poleg koalicije k podpori uspela nagovoriti Novo Slovenijo, ki je januarja 2023 Možino Zupanc pomagala izvoliti za namestnico varuha človekovih pravic.

Kljub intenzivnim prizadevanjem in več pogovorom s predstavniki Nove Slovenije pa Nataši Pirc Musar ni uspelo. Za Dijano Možina Zupanc so glasovali poslanci koalicije, predstavnika manjšin in nepovezani poslanec Dejan Kaloh, poslanci SDS in nepovezani poslanci iz vrst Demokratov so se vzdržali, šest poslancev Nove Slovenije pa je glasovalo proti.

Med njimi je bil tudi Jernej Vrtovec, ki je v nedeljo, torej dan po izvolitvi za novega predsednika NSi, v oddaji Politično s Tanjo Gobec na TV Slovenija dejal, da je Slovenija pri imenovanju guvernerja Banke Slovenije in varuha človekovih pravic v krču zaradi nesoglasij med predsednico in vlado. Ob tem je izpostavil, da je neimenovanje na omenjena položaja v sramoto naši državi in da si želi, da bi do imenovanj prišlo.

Predsednico republike so Vrtovčeve besede "nemalo presenetile" in "zelo, zelo razžalostile". Kot je dejala v ponedeljkovi oddaji Marcel na TVS, Vrtovec dobro ve, da je pri imenovanju varuha človekovih pravic jeziček na tehtnici NSi oziroma opozicija. "Še več. Jernej Vrtovec je rekel, da s predsednikom vlade Golobom ne misli v prihodnji vladi sodelovati. Spor med kom je torej tukaj, med mano in predsednikom vlade ali med NSi in Svobodo?" je dodala Nataša Pirc Musar.

Namestnik varuha: Trenutno stanje vodi v postopno izčrpavanje institucije

Slovenija je brez varuha človekovih pravic že skoraj sedem mesecev – od konca februarja institucijo začasno vodi namestnik varuha Ivan Šelih. Ta je konec avgusta politiko pozval, naj čim prej doseže soglasje o imenovanju novega varuha človekovih pravic. V pismu predsednici države je med drugim izpostavil, da institucija varuha brez izvoljenega predstojnika ne more v polni meri opravljati svoje temeljne ustavne in zakonske vloge. Trenutno stanje po njegovih besedah "povzroča negotovost in vodi v postopno izčrpavanje institucije".

Opozoril je tudi, da dolgotrajno neimenovanje varuha lahko resno ogrozi status A po Pariških načelih, ki je najvišje možno mednarodno priznanje instituciji. Izguba tega statusa bi bila po Šelihovih navedbah "hud udarec za ugled Slovenije".