Predsednica uresničila napoved: ponovna razpisa za guvernerja in varuha sta že objavljena

V današnjem Uradnem listu sta objavljena ponovna razpisa za guvernerja Banke Slovenije in za varuha človekovih pravic. Rok za predloge za guvernerja poteče 8. decembra, za varuha pa 24. novembra.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je za ponovitev razpisov odločila po sredinem sestanku s predsedniki parlamentarnih strank in vodji poslanskih skupin. Kot je dejala, se je za takšno rešitev zavzela koalicija, torej večina parlamentarnih strank.

Ob tem pa je Pirc Musar stranke opozorila na napeto časovnico, saj bo o predlogih za guvernerja BS in varuha človekovih pravic mogoče glasovati šele na januarski redni seji državnega zbora, ki bo zadnja v tem mandatu. "Naša skupna odgovornost je toliko večja. Upam, da v teh dveh novih postopkih izgovorov ne bo več," je poudarila po sestanku.

Prvi razpis za guvernerja Banke Slovenije je predsednica republike objavila že konec julija lani, za varuha človekovih pravic pa mesec dni kasneje. Za guvernerja je prispelo sedem predlogov. Koalicija je kot svojo favoritko izpostavila državno sekretarko na finančnem ministrstvu Sašo Jazbec, za katero je odločno stal finančni minister Klemen Boštjančič. Predsednica pa se je odločila drugače in državnemu zboru kot kandidata za guvernerja oktobra lani predlagala nekdanjega premierja Antona Ropa. A so poslanci njen predlog zavrnili - Rop je na tajnem glasovanju dobil 24 glasov, za izvolitev pa bi jih potreboval 46.

Pirc Musar je sicer večkrat dala vedeti, da Jazbec ne bo predlagala na guvernersko mesto, saj da je pri njej zaznala konflikt interesov. Svoboda pa je zavračala vsa imena, ki jih je kot možne kandidate za guvernerja ponudila predsednica republike. Teh je bilo doslej kar sedem – poleg Ropa še Primož Dolenc, Boštjan Vasle, Ksenija Maver, Damjan Kozamernik, Simon Savšek in Jana Benčina Henigman.

V Svobodi zdaj poudarjajo, da so ponovitev razpisa za guvernerja BS Pirc Musar predlagali že v začetku septembra, pa tudi, da ne vztrajajo pri imenovanju Saše Jazbec na ta položaj. Na vprašanje, ali torej dopušča možnost, da bi največja vladna stranka tudi v primeru prijave Saše Jazbec na ponovni razpis za guvernerja podprla katerega drugega kandidata, je vodja poslancev Svobode Nataša Avšič Bogovič v sredinem pogovoru za 24ur zvečer na Pop TV odgovorila: "Seveda, dopuščam to možnost. Sem pa skorajda prepričana, da se gospa Saša Jazbec ne bo ponovno prijavila na razpis."

Slovenija je brez guvernerja že več kot devet mesecev - slovensko centralno banko začasno vodi viceguverner Primož Dolenc. V BS so sicer doslej že večkrat poudarili, da delo poteka normalno, kot je znano, pa Dolenc na sejah Sveta Evropske centralne banke nima glasovalnih pravic pri odločitvah s področja denarne politike.

Težko dosegljiva dvotretjinska večina

Na razpis za varuha človekovih pravic, ki je bil objavljen avgusta lani, je prispelo kar 14 prijav. Pirc Musar ni skrivala, da bi na tem mestu rada videla direktorico Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarino Bervar Sternad. Po začetnem oklevanju so nevladnici glasove obljubile vse tri koalicijske stranke, kar pa ni zadoščalo. Za izvolitev varuha ja namreč v državnem zboru potrebna dvotretjinska večina, opozicija pa Bervar Sternad nikakor ni želela podpreti.

Pirc Musar je tako doslej v državni zbor poslala zgolj eno ime za varuha človekovih pravic, in sicer je na ta položaj predlagala Dijano Možina Zupanc. Upala je, da bo k podpori uspela nagovoriti poslance NSi, ki so Možina Zupanc januarja 2023 podprli za namestnico varuha. A ji ni uspelo – kandidatki je za izvolitev zmanjkalo sedem glasov.

Kot zadnjega kandidata za varuha je predsednica republike poslanskim skupinam predstavila pravnika in direktorja Krajinskega parka Strunjan Marka Starmana, ki je bil v času tretje vlade Janeza Janše med možnimi kandidati za pravosodnega ministra. Vendar mu je koalicija nemudoma odrekla podporo.

Da bi tik pred zaključkom mandata zbrali za postavitev varuha človekovih pravic potrebnih 60 poslanskih glasov, se zdi malo verjetno. Še zlasti, ker je prvak največje opozicijske stranke SDS Janez Janša že poudaril, da bi bilo hitenje s kadrovanjem pred volitvami nehigienično in da bi morali z imenovanji počakati na nov državni zbor.  

Janševe besede so bile sicer usmerjene zlasti proti načrtu predsednice republike, da bi še v tem mandatu izvolili tudi tri nove ustavne sodnike. Poziv za zbiranje kandidatur za naslednike Klemna Jakliča, Mateja Accetta in Rajka Kneza, ki jim mandat poteče marca oziroma aprila prihodnje leto, je bil objavljen sredi tega meseca, rok za prijave pa se izteče 10. novembra. Kot je ob sredinem obisku v predsedniški palači dejal Janša, je imenovanje novih ustavnih sodnikov daleč najpomembnejše med vsemi imenovanji, ki so na obzorju. Glede varuha človekovih pravic pa je ocenil, da "velika večina državljank in državljanov sploh ni opazila, da ga nimamo".