Odgovor na vsa vprašanja na Zahodnem Balkanu je Evropska unija, je v razpravi o tej regiji na Münchenski varnostni konferenci danes dejal predsednik države Borut Pahor. Izpostavil je nestabilno situacijo v BiH, pomanjkanje napredka v dialogu med Beogradom in Prištino ter bolgarsko blokado Severne Makedonije za začetek pogajanj za članstvo v EU.
Predsednik republike Borut Pahor je na varnostni konferenci v Münchnu spregovoril o Zahodnem Balkanu. Pahor je mnenja, da ne gre podcenjevati razmer na območju Zahodnega Balkana in da je treba dovolj zgodaj opaziti in nasloviti določene zaskrbljujoče procese v regiji.
Poudaril je pomen hitrejšega širitvenega procesa EU, saj je Zahodni Balkan za EU prvovrstno geopolitično vprašanje. Dejal je, da je odgovor na vsa vprašanja na Zahodnem Balkanu eden, in sicer EU, so sporočili iz Pahorjevega urada.
Po mnenju Pahorja gre ta čas v regiji opaziti tri večje problemske sklope: situacijo v Bosni in Hercegovini (BiH), stagnacijo v dialogu Beograd-Priština in bolgarsko blokado Severne Makedonije pri pogajanjih za članstvo v EU.
Pobudi Odprti Balkan, ki so jo zagnale Srbija, Albanija in Severna Makedonija, bi se po njegovi oceni lahko pridružile tudi druge države regije. Pahor pobudo podpira, saj v njej vidi možnost za dodatno povezovanje, a ta ni in ne sme biti alternativa EU, je izpostavil.
V razpravi je bil poudarjen tudi pomen sprave, h kateri ves čas poziva slovenski predsednik.
Na okrogli mizi so sodelovali predsednica Kosova Vjosa Osmani, posebni predstavnik EU za dialog med Beogradom in Prištino Miroslav Lajčak, zunanja ministrica BiH Bisera Turković, visoki predstavnik mednarodne skupnosti za BiH Christian Schmidt in zunanji minister Hrvaške Gordan Grlić Radman.
Predsednik Pahor na zaprti razpravi o razmerah na Zahodnem Balkanu: »Odgovor na vsa vprašanja na Zahodnem Balkanu je Evropska unija.«
— Borut Pahor (@BorutPahor) February 20, 2022
Obisk v Münchnu predsednik republike zaključil s srečanjem z ameriško senatorko Amy Klobuchar. https://t.co/gjP1ShHjii pic.twitter.com/5Gko7L2gfK
Pahor se je danes v Münchnu sestal tudi z ameriško senatorko slovenskih korenin Amy Klobuchar. Dogovorila sta se, da bo Klobuchar slavnostna govornica ob letošnjem dnevu slovensko-ameriškega prijateljstva, s katerim bo obeležena tudi 30-letnica vzpostavitve diplomatskih odnosov.
Zunanji minister Anže Logar je v Münchnu prav tako sodeloval v razpravi o prihodnjih odnosih in povezovanju Zahodnega Balkana in EU. Poudaril je, da ne smemo spregledati strateškega pomena tega odnosa, tako za EU kot za države v regiji. Pri tem je ključno čim prej razrešiti vprašanja, ki izhajajo iz preteklosti, a ovirajo bolj učinkovito in ambiciozno sodelovanje v prihodnje, vključno s procesom širitve Unije, so njegove besede povzeli na zunanjem ministrstvu v današnjem sporočilu za javnost.
Sicer pa so Münchensko varnostno konferenco zaznamovale razprave o zaostrenih varnostnih razmerah v in okrog Ukrajine. Najvišji predstavniki držav in mednarodnih organizacij so bili enotni v podpori suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine ter v obsodbi ravnanja Rusije, ki ogroža ukrajinsko, evropsko in mednarodno varnost, so navedli na MZZ.
Minister za obrambo Matej Tonin se je ob zaključku Münchenske varnostne konference prav tako dotaknil ukrajinskega vprašanja ter poudaril, da se bo v prihodnjih dneh pokazalo, ali se bodo incidenti razvili v rusko invazijo. “Pomembno je poudariti, da sta EU in Nato veliko bolje pripravljena kot leta 2014 ob napadu na Krim, smo enotni in odločeni, da se soočimo z izzivi, ki jih prinaša ruska agresija,” so njegove besede danes povzeli v sporočilu za javnost na obrambnem ministrstvu.
Več agresije pomeni več zavezniških vojakov na vzhodnih mejah zavezništva. “Slovenski vojaki so prisotni na misiji v Latviji prav zaradi dogodkov leta 2014 na Krimu in tudi sedaj bo zveza Nato okrepila prisotnost na vzhodnih mejah,” je poudaril Tonin.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje