V Bruslju se je končalo dvodnevno zasedanje obrambnih ministrov zveze Nato. Pomembna tema pogovorov je bila t. i. ukrajinska kriza, pri čemer so ministri Nata enotni, da je v primeru oboroženega spopada ključno zaščititi ozemlje držav članic. Države Nata vztrajajo, da njihovi obveščevalni podatki ne kažejo, da bi se enote ruske vojske umikale. Minister za obrambo Matej Tonin je med drugim povedal, da bo Slovenija Ukrajini poslala pomoč v obliki vojaške opreme.
“Naš skupni cilj je mir in temu prilagajamo vse aktivnosti,” je po koncu dvodnevnega zasedanja povedal obrambni minister Matej Tonin. Med drugim je komentiral, da so “ruske aktivnosti poenotile Nato”.
Tonin je povedal, da je bila “dosedanja precej javna in odkrita komunikacija, ki je vključevala razkrivanje nekaterih obveščevalnih poročil, predvsem v funkciji odvračanja Rusije.” Obveščevalni podatki zveze Nato po besedah ministra ne potrjujejo navedb Moskve o tem, da se nekatere enote ruske vojske umikajo iz območij blizu Ukrajine. Zaradi tega zveza Nato po Toninovih besedah ravnanje Rusije razume kot del hibridnega delovanja oziroma kot “zavajanje”.
Tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je danes komentiral, da iz “Moskve prihajajo znaki, da bi se lahko nadaljevali diplomatski procesi”, a da podrobnosti o ruskih namenih niso jasne. Aktivnosti Rusije po njegovih besedah Nato prav tako razume v smislu ustvarjanja konteksta za morebitni napad na Ukrajino. Zelo skeptičen je tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Dejal je, da se ruska vojska ne umika, temveč se ruske vojaške sile zgolj premikajo.
Iz Kremlja so sicer danes sporočili, da umik enot zahteva svoj čas.
“Trenutna situacija v Ukrajini predvsem uničuje ukrajinsko gospodarstvo,” je po vrhu ministrov povedal Tonin in dodal, da Ukrajina zaradi pritiska Rusije Evropo prosi za vojaško in drugo pomoč. Po njegovih besedah v Kijevu ne pričakujejo, da se bo zveza Nato borila za Ukrajino. “Morala v Ukrajini je visoka in če bi bilo treba, so se sami pripravljeni braniti,” je dejal Tonin.
Po ministrovih besedah se bo Slovenija na ukrajinsko prošnjo odzvala s tehnično pomočjo. Med drugim v Ukrajini potrebujejo premične kuhinje in ogrevane šotore, Slovenija pa bo po ministrovih besedah v Ukrajino najprej poslala spalne vreče, škornje, dizelske agregate in rokavice. Skupni znesek pomoči, ki jo bo Slovenija poslala Ukrajini, je ocenjen na 62.000 evrov. Slovenija v Ukrajino ne bo pošiljala orožja, Ukrajina države namreč ni prosila za ubojna sredstva.
Obrambni ministri držav, ki sodelujejo v @eFPBGLatvia, so se srečali pred zasedanjem #DefMin #Nato. Strinjali so se, da je ob trenutni varnostni situaciji na rusko-ukrajinski meji pomembna podpora #Nato na vzhodnih mejah zavezništva. @Slovenskavojska v Latviji sodeluje od 2017. pic.twitter.com/GXGNQF4tpD
— Ministrstvo za obrambo RS (@MO_RS) February 17, 2022
Slovenija trenutno sodeluje v okviru Natove misije okrepljene prednje prisotnosti v Latviji pod poveljstvom Kanade, ki je bila vzpostavljena v odziv na rusko priključitev Krima leta 2014. Kontingent slovenske vojske v misiji deluje skupaj s pripadniki črnogorske vojske. Tonin se je danes v Bruslju udeležil sestanka držav, ki sodelujejo v Latviji. Povedal je, da se bo slovenskemu kontingentu, v katerem je sedaj okoli 50 Slovencev in deset Črnogorcev, junija pridružilo še devet ali deset makedonskih vojakov.
Slovenija je sicer po navedbah Tonina pripravljena v prihodnje okrepiti navzočnost svojih vojakov v Latviji, drugih obstoječih misijah okrepljene prednje prisotnosti oziroma morebitnih novih.
Na Slovaško, kjer bo med 1. in 14. marcem potekala obsežna vojaška vaja zveze Nato, so prispeli prvi ameriški vojaki. Na vaji, ki so jo načrtovali skoraj dve leti, bo sodelovalo približno 3.000 vojakov in 1.000 kosov vojaške tehnike, kot so različni tipi vojaških vozil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!