Predsednik vlade Golob ob regijskem obisku zadovoljen z rezultati dolgotrajne oskrbe

Predsednik vlade Robert Golob je dom za starejše občane v Šmarju pri Jelšah obiskal z namenom, da vidi rezultate dolgotrajne oskrbe, je dejal v izjavi v Celju. Kot je povedal, je bil srečen, ko je videl srečo stanovalcev, "še posebej tistih, ki so ponosno pokazali za 700 evrov nižjo mesečno položnico".

"In ko sem videl, da končno razumejo, da se lahko zanesejo na državo, da bo poskrbela kot skupnost za njih, ki si ne morejo več pomagati," je dejal.

Pohvalil je tudi zaposlene v domu, ki so se po njegovih besedah ob pripravah na dolgotrajno oskrbo dobro organizirali. "Malo so se obregnili ob počasnost delovanja nekaterih služb - državnih, in se ponudili, da bi lahko oni, ki so zelo dobro usposobljeni in ki poznajo ljudi in teren, mogoče prevzeli nekatere naloge," je dejal Golob. Tudi glede kadrov v domu po njegovih besedah nimajo težav.

Premier se je ob regijskem obisku dela savinjske regije seznanil tudi z izvajanjem obnove po poplavah leta 2023 in nadaljnjimi načrti ukrepov za zaščito širšega območja pred poplavami. Glede nekaterih nasprotovanj načrtovanim ukrepom je dejal, da je na eni strani manjšina tistih, ki se upirajo kakršnikoli spremembi, tudi ko je v njihovo korist, na drugi strani pa je cela Celjska kotlina s Celjem in vsemi prebivalci, ki po njegovih besedah dnevno trepetajo, ali bodo ob naslednjih poplavah poplavljeni.

"Javni interes tukaj nima nobene dileme. To ni stvar vlade, ki bi se o tem odločila. Javni interes mora vedno prevladati nad koristjo posameznika," je dejal Golob.

Ob obisku si je premier med drugim ogledal izgradnjo novega mostu v Polulah pri Celju, ki sicer ni del popoplavne obnove, ampak predstavlja že naslednjo fazo ukrepov za zaščito pred morebitnimi poplavami v prihodnje.

Predloge ima tudi celjska občina

Mestna občina Celje je državi po vzoru uspešno izvedenih skupnih projektov protipoplavnih ukrepov, ki danes že potekajo, predlagala sklenitev sporazuma, po katerem bodo načrtovanje in umeščanje v prostor za nekatere lokalne ukrepe za prihodnost tudi izvedli skupaj, pa je v ločeni izjavi medijem dejal celjski župan Matija Kovač.

"Pripravljeni smo prevzeti del odgovornosti za samo projektiranje in seveda državi predlagati potem to v financiranje," je dodal. Občina ima nabor ukrepov že pripravljen in ga bo v najkrajšem času posredovala državi, je dejal. Med drugim gre za nekatere ukrepe, ki bi že kratkoročno lahko izboljšali stanje v Celju, je dodal, skupaj pa bi lahko zagotovili tudi petstoletno poplavno varnost mesta.

Vlada se je sicer na današnji seji v Podčetrtku seznanila tudi z informacijo o poteku sanacije degradiranih območij v celjski občini, ki poteka na podlagi ustreznega odloka. Do vključno leta 2025 so vlaganja v sanacijo degradiranih območij v Celju znašala skoraj 10 milijonov evrov, za nadaljevanje sanacijskih aktivnosti pa je v proračunih za leti 2026 in 2027 predvidenih 5,6 milijona evrov, so sporočili po seji vlade.