Bešič Loredan: Z uveljavitvijo teh zakonov bo izzvenela sistemska korupcija

Ministrstvo za zdravje je predstavilo prva zakonska predloga zdravstvene reforme. Gre za predloga zakonov o zdravstvenem informacijskem sistemu in o strukturni prenovi ZZZS. S predlogoma so se že seznanili socialni partnerji, ki so bili do njiju kritični. Kaj pravzaprav prinašata zakona in kdaj naj bi spremembe zaživele?

Ministrstvo za zdravje je v javno razpravo poslalo predloga zakonov o zdravstvenem informacijskem sistemu in o Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki sta prva v sklopu načrtovane zdravstvene reforme. Predlog zakona o ZZZS je sicer ključni izmed prvih dveh reformnih zakonov, na N1 pa smo že včeraj pridobil njegovo besedilo.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je na današnji novinarski konferenci poudaril, da ne dvomi, da bo razprava burna. Verjame pa, da lahko dosežemo širši konsenz o zdravstvu. Tridesetdnevna javna razprava o zakonskih predlogih se bo začela danes. Po besedah ministra pa se tako on kot njegova ekipa veselita razprave, saj da gre za miselni preskok. Sam sicer verjame, “da smo na točki, ko je naša družba dovolj zrela, da bo hitro prepoznala sebične interese posameznih interesnih skupin” in da jih bodo med javno razpravo lahko izločili iz nje.

S predlogoma zakonov se je seznanil tudi Ekonomsko-socialni svet. Socialni partnerji so bili do njiju, predvsem do predloga zakona o ZZZS, kritični, zato so predlagali pogajanja v okviru pogajalskih skupin. Minister je napovedal, da jih bodo oblikovali v najkrajšem času in v okviru javne razprave začeli socialni dialog.

Bolj aktivno sodelovanje med ministrstvom in ZZZS

Državna sekretarka Tjaša Vidic je ob predstavitvi predloga zakona za strukturno prenovo ZZZS poudarila, da ZZZS omogoča zavarovanim osebam enak dostop do zdravstvenih storitev. To je po njenih besedah prvi korak.

Ključna izhodišča so:

ZZZS ostaja edini nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja, odgovornost države je, da skrbi za zdravstveno varstvo državljanov.
ZZZS ohranja statusno obliko javnega zavoda, ki izvaja javno službo v javnem interesu.
Predvidena je strukturna prenova zavoda: uvedlo bi se dvotirno vodenje s tričlansko upravo, ki ima predsednika uprave in dva izvršna direktorja, ter 11-člansko skupščino. Večino v skupščini ohranjajo predstavniki zavarovanih oseb.
Zavod bo aktiven kupec, postati mora glavni partner pri dogovarjanju o količini, kakovosti in ceni zdravstvenih storitev.

V predlogu zakona so jasno opredeljene vloge deležnikov, da bi se zmanjšalo sistemsko nasprotje interesov oziroma neučinkovito poslovanje ZZZS.
Soglasje k splošnim aktom je urejeno ustrezneje. Uvaja se aktivna odgovornost države za zdravstveni sistem.

Zakon je napisan na način, da omogoča bolj aktivno sodelovanje med ministrstvom in ZZZS, je rekla Vidic. To je ocenila kot enega ključnih elementov za to, da se zdravstveni sistem postavi na novo.

Trenutno je informacijski sistem organiziran kaos

“Informacijski sistem v zdravstvu je trenutno organiziran kaos,” je povedala v. d. generalne direktorice direktorata za digitalizacijo v zdravstvu Alenka Kolar. Izpostavila je, da zdravstveni domovi in bolnišnice uporabljajo različne informacijske sisteme, nekateri pa podatkov ne pošiljajo portalu zVem. “Podatki so last pacienta in pravico ima dostopati do njih. Od zdravnika lahko pacienti pričakujejo, da bo izvide vnesel v sistem,” je rekla. Problematična pa je tudi varnost podatkov. Zaposlene v zdravstvu pozivajo, naj ne delijo svojih gesel za dostop do sistemov.

Predlog zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu temelji na strategiji digitalnega zdravstva.

Kolar je med ključnimi točkami zakona izpostavila možnost, da se zdravstveni podatki iz psihiatrije, pedopsihiatrije, ginekologije in genetike skrijejo. Zakon bi ukinil tudi različne podatkovne zbirke, informacije bi bile razvrščene v šest zbirk.

Zakon ureja tudi financiranje. Kot je povedala Kolar, že sedaj proračun zagotavlja investicijski denar, potreben pa je denar za vzdrževanje. “Nujen je centralni nadzor nad porabo tega denarja. Ta denar že danes vlagamo v slovensko zdravstvo, a se ga vlaga povsem nenadzorovano, brez sinergije učinkov.” Ustanovili bi javno podjetje, ki bi bdelo nad infrastrukturo. Pristopa se k modularni izgradnji sistema.

Predlog zakona omogoča večji nadzor nad vpogledom v podatke. Dostop do njih bi imeli osebni zdravnik, farmacevt, če ima bolnik veljaven recept, in specialisti, ko ima bolnik izdano napotnico. “Pacienti si želijo celovite obravnave. Ne želijo vedno znova naštevati svojih alergij in otroških bolezni. Trenutno ima alergije zavedene samo 20.000 Slovencev,” je ponazorila Kolar. Dostop do podatkov bo imela tudi medicina dela.

Velik problem so kadri, saj njihove plače niso konkurenčne, je poudarila Kolar. “Ne moremo jih plačati tako kot v Googlu, a vsaj minimalno plačo jim moramo dati zaposlenim s srednješolsko izobrazbo!” Ne bodo posegali v to, kar imajo zdaj zdravstveni zavodi, ampak jim bodo predpisali pretok informacij, so še poudarili na novinarski konferenci.

Minister: Iščemo nacionalni konsenz, mogoče tudi ustavne spremembe

Precej stvari se bo implementiralo z začetkom 2024, je napovedal minister. “Najbolj optimalen scenarij je, da bo vse to implementirano 2026.” Bešič Loredan je prepričan, da bo z uveljavitvijo teh zakonov izzvenela sistemska korupcija.

Na pomisleke, da se s predlogom zakona jemlje avtonomnost ZZZS, je minister odvrnil, da imajo ravno za to javno razpravo. “Tudi na ESS je bilo veliko predlogov. To je začetek iskanja nacionalnega konsenza, morda bomo odprli tudi ustavne spremembe,” je rekel Bešič Loredan. Minister bi si želel, da bi zakon podprle vse parlamentarne stranke. “Šli bomo v poslanske skupine, tudi opozicije, iskali bomo široko podporo.”

Iniciativa Glas ljudstva je v ponedeljek opozorila, da naj podatki ministrstva ne bi bilo točni. “Naši podatki so verodostojni. Vsi, ki imajo druge podatke, so dobrodošli, da jih predstavijo,” je odgovoril minister. Glas ljudstva se je odzval tudi na zakonski predlog Zdravniške zbornice Slovenije. “Prejeli smo precej zakonskih predlogov, vse obravnavamo in se bomo nanje odzvali. Želimo si, da zdravništvo posreduje enoten dokument vseh deležnikov in organizacij, kako vidijo sistem.” Dodal je, da moramo za vsako ceno ohraniti javno zdravstvo.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.