Ljubljanski župan Zoran Janković je razkril, kakšno ime po novem nosi smreka na Prešernovem trgu.
Na Prešernovem trgu že od sredine novembra stoji smreka, ki bo v prazničnem času krasila središče Ljubljane. V prestolnico so 21 metrov visoko in pet ton težko drevo pripeljali iz Podmežakle na Jesenicah. Takrat so jo delavci, ki so jo prepeljali v Ljubljano, po poročanju Dnevnika poimenovali Tatjana. A v Ljubljani so se odločili za spremembo.
Ime smreke so prepustili “ljudstvu”. Na družbenih omrežjih so najprej sledilcem dali možnost, da predlagajo imena. V ožji izbor so prišla tri imena – Karolina, Jelka in Anita. Že med anketo so pripisali, da je ime Anita namenjeno poklonu pokojni humanitarki Aniti Ogulin. In očitno je bilo to tisto, kar je prepričalo glasovalce.
Ljubljanski župan Zoran Janković je med obiskom kopališča Ilirija povedal, da je obveljalo, da letošnja smreka nosi ime po Aniti Ogulin. “Je bila tudi moja vnukinja kandidatka, Karolina – ampak ni, je Anita. Po naši častni meščanki, največji humanitarki, ki si to zasluži,” je dejal.
Lani je bilo smreki ime Tina, leta 2016 pa so delavci smreko poimenovali Melania, in sicer po Melanii Trump, ki se z izvolitvijo Donalda Trumpa za ameriškega predsednika januarja prihodnje leto vrača v Belo hišo.
Prižig lučk v Ljubljani bo sicer 29. novembra.
Spomnimo, Anita Ogulin je umrla 16. julija v 73. letu po dolgotrajni bolezni. Bila je dolgoletna predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste – Polje, ki so jo njej v čast nedavno preimenovali v Zvezo Anita Ogulin in ZPM.
Za svoje delo je prejela več nagrad in priznanj. Maja letos je v znak hvaležnosti in spoštovanja za svoje življenjsko delo, predano prostovoljstvu, od predsednice republike Nataše Pirc Musar prejela državno odlikovanje zlati red za zasluge. Poleg tega je tudi častna meščanka Ljubljane, Delova osebnost leta, ime leta Vala 202, prejemnica naziva Slovenka leta.
Ogulin je odraščala v vasi Obrije na obrobju Ljubljane v skromni družini s slabovidno mamo in popolnoma slepim očetom. Zaradi zdravstvenih omejitev svojih staršev sta jo humanitarnost in močna empatija spremljali že od malih nog. Preden je svoje življenje popolnoma posvetila humanitarnosti, je opravljala več različnih del – med drugim je kmetovala, opravljala tajniška in referentska opravila.
Diplomirala je na visoki šoli za upravo. Delala pa je tudi kot novinarka, 15 let je pisala za časopis Glas kolektiva gradbenega podjetja SCT in delala kot zunanja sodelavka radia Glas Ljubljane. Leta 1998 se je zaradi prometne nesreče invalidsko upokojila, po tem pa vso energijo posvetila otrokom in družinam v stiski.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje