Menu Item
Vlada Roberta Goloba je sprejela predlog za preimenovanje obalno-kraške statistične regije v istrsko-kraško. Skupina petih poslancev, ki je vložila pobudo, se namreč strinja, da bi sprememba odražala zgodovinske, kulturne in geografske značilnosti regije. Novica je bila sicer v središču pozornosti tudi uporabnikov družbenih omrežij, ki so opozorili, da je Gibanje Svoboda za naslovno fotografijo objave uporabilo posnetek hrvaškega mesta Rovinj.
Vlada je sprejela predlog za preimenovanje obalno-kraške statistične regije v istrsko-kraško, so sporočili iz Gibanja Svoboda.
Pobudo je 21. februarja v državni zbor vložila skupina petih koalicijskih poslancev, in sicer Tamara Kozlovič, Andreja Živic in Robert Janev iz vrst Svobode, Meira Hot iz stranke SD, Matej Tašner Vatovec iz Levice ter poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Ziza. Pobudi so pritrdili župani vseh štirih istrskih občin: Pirana, Izole, Kopra in Ankarana, soglasno podporo pa ji je izrekel tudi Svet Obalno-kraške razvojne regije.
Novico je Gibanje Svoboda med drugim objavilo na Facebooku, a pri tem se mu je zgodila napaka: na uporabljeni fotografiji ni bilo slovensko mesto, ampak kar hrvaško mesto Rovinj. Uporabniki družbenih omrežij so na napako hitro opozorili, v skupini Gibanje Portorož pa so šaljivo zapisali, da se ne obeta le preimenovanje, ampak slika kaže tudi na razširitev. Napako so v Gibanju Svoboda hitro popravili in fotografijo Rovinja zamenjali s fotografijo Pirana.
Kot so za N1 kasneje sporočili iz Gibanja Svoboda, je šlo pri objavi za človeško napako in da so fotografijo zamenjali takoj, ko so opazili, da gre za napačno lokacijo. “To se je zgodilo dokaj hitro po objavi, a očitno še vedno ne dovolj hitro, da bi se izognili zmedi. Na spletni strani je bila fotografija zamenjana v nekaj minutah, medtem ko Facebook potrebuje nekoliko več časa, da pri objavi osveži naslovno fotografijo (t. i. “thumbnail”), zato je bila ta na družbenem omrežju prikazana dlje.”
Ob tem so dodali, da pri objavah uporabljajo kombinacijo lastnih fotografij, vsebin, kupljenih prek domačih in tujih agencij ter vsebin iz različnih spletnih knjižnic – “vse skladno z namenom objave in pravili uporabe”.
Zakaj preimenovanje?
Kot so zapisali na spletni strani Gibanja Svoboda, so poslanci pri pripravi pobude izhajali iz Elaborata o poimenovanju območja štirih obmorskih občin, ki ga je pripravil Inštitut za jezikoslovne študije Znanstvenoraziskovalnega središča (ZRS) Koper. Ob tem so upoštevali tudi širše zgodovinske, kulturne in družbene okoliščine. Izpostavili so, da ima ime Istra globoke zgodovinske, geografske in kulturne korenine, ki jih prepoznavajo tako stroka kot prebivalci območja. Ime naj bi bolje odražalo celotno regijo, ki vključuje tako slovensko Istro kot kraški rob, v primerjavi z dosedanjim izrazom Obala.
Dodali so, da raziskave in posveti z lokalnim prebivalstvom jasno kažejo, da se ljudje močneje poistovetijo z izrazom slovenska Istra kot z imenom Obala, saj v njem prepoznavajo svojo identiteto in pripadnost. Pojma Istra in slovenska Istra sta že dolgo časa prisotna v uradni, znanstveni in turistični rabi, kar dodatno potrjuje njuno vlogo v oblikovanju regionalne prepoznavnosti, zlasti v turizmu. Temu v prid govorijo tudi primeri, kot je vinorodni okoliš slovenska Istra, ki že vrsto let prispeva k utrjevanju regijske identitete.
Poimenovanje regije kot istrsko-kraške bi tako po mnenju pobudnikov bolj ustrezalo dejanski geografski in kulturni podobi območja ter prispevalo k večji jasnosti in prepoznavnosti – tako na nacionalni kot mednarodni ravni. Ob tem so opozorili, da je čas za ukrepanje omejen – Slovenija mora morebitno spremembo do 31. marca letos uradno sporočiti Eurostatu in Evropski komisiji.
“Istra ni le kopno ob slovenskem morju, je način življenja”
Prvopodpisana pod pobudo Tamara Kozlovič je poudarila, da s preimenovanjem statistične regije ne bi spremenili zgolj imena, ampak bi tudi izrekli priznanje posebnosti pokrajine z bogato kulturno dediščino in izjemno naravno lepoto, so zapisali na spletni strani Gibanja Svoboda.
“Istra ni le kopno ob slovenskem morju, je način življenja in sobivanja narodov, ki so s svojimi kulturami skozi stoletja zgradili edinstven svet, v katerem različnost ne ločuje, temveč povezuje. Istranke in Istrani smo neizmerno ponosni na svojo zemljo in korenine, na svoje oljčne nasade in vinograde, na morje, ki nas objema, in na griče, v katerih se rojeva naš uporniški duh. Ponosni smo na svoje ime in veseli bomo, če ga bo kmalu nosila tudi naša statistična regija,” je dodala.
Z omenjenim se strinjajo tudi drugi podpisniki pobude. Kot je dejal poslanec Robert Janev, Istra ni zgolj dežela refoška in malvazije, temveč “dežela s karakterjem in identiteto, ki se že stoletja, in to kljub svoji raznolikosti, enotno in trmasto upira vsem, ki bi si jo želeli podrediti”.
S spremembo imena bi popravili krivico destinaciji
Pobudo so podprli številni ugledni posamezniki s področij znanosti, kulture, gospodarstva in turizma.
“Poimenovanje nekega prostora je proces, v okviru katerega dobi ta prostor svoj pomen, vsebino in smisel, obenem pa se njegovi prebivalci prek imena s prostorom povežejo, se z njim identificirajo in ga dalje razvijajo. Z ustreznejšim in vsebinsko močnejšim imenom istrsko-kraška statistična regija bomo postali prepoznavnejši tako v nacionalnem kot v sredozemskem in širšem mednarodnem prostoru,” je prepričan direktor ZRS Koper prof. dr. Rado Pišot.
Podobno meni predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije v ZRS Koper, red. prof. dr. Vesna Mikolič, ki je poudarila, da se ljudje s kraji povezujejo ravno prek poimenovanj, ki izvirajo iz njihove krajine, zgodovine in jezika.
Da bo preimenovanje prispevalo k večjemu občutku pripadnosti lokalnega prebivalstva in prepoznavnosti regije v svetu, se strinjajo številni turistični in kulturni delavci.
“Sprememba imena bo ustrezneje priznala večkulturnost regije, vključno z vlogo italijanske narodne skupnosti, ki je skozi zgodovino pomembno prispevala k razvoju in identiteti tega območja. Istra ni zgolj geografski izraz, temveč simbol identitete, jezika in tradicije tega prostora,” pa je ob tem izpostavil predsednik sveta Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti (OSSIN) Alberto Scheriani.
Ne nazadnje pa na pomen poimenovanja opozarjajo tudi tamkajšnji vinogradniki in oljkarji. “Naši vinogradi so v Istri, na steklenicah vina piše Istra in povsod po svetu se predstavljamo kot Istra. Menimo, da bi s spremembo imena popravili krivico naši destinaciji,” je poudarila predsednica Društva vinogradnikov slovenske Istre Ingrid Mahnič.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje