Menu Item
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je odgovorila na nekatere očitke o vzpostavljanju aplikacije NIJZ. Poudarila je, da so postopke do odločitve ustavnega sodišča prekinili. Poudarila je, da mora informacijski pooblaščenec (IP) obravnavati vsako prijavo, enako pa pričakuje tudi od NIJZ. Postopek vzpostavljanja aplikacije za prijavo na cepljenje je bil dolgotrajen zaradi pomanjkljivih odgovorov NIJZ in ministrstev, je še pojasnila.
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik se je odzvala na nekatere navedbe direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milana Kreka glede aplikacije za preverjanje pogoja PCT. Prelesnik je namreč zoper aplikacijo, ki so jo pripravili na NIJZ in je sprva razkrivala več osebnih podatkov imetnika potrdila, uvedla inšpekcijski postopek, vprašanje o ustreznosti pa je nato poslala v presojo ustavnemu sodišču.
“Neresnične in zavajajoče trditve na petkovi novinarski konferenci so sprenevedanje ali nepoznavanje osnov delovanja pravne države, oboje je velik problem,” je poudarila.
Kot je pojasnila, urad informacijskega pooblaščenca ni prenehal postopka. “Inšpekcijski postopek še vedno poteka, a ga je informacijski pooblaščenec moral prekiniti (in ne ustaviti) do dokončne odločitve ustavnega sodišča. Informacijski pooblaščenec namreč ne sme presojati veljavnosti podzakonskih aktov ali ugotavljati skladnosti z ustavo, pač pa to lahko stori le ustavno sodišče,” je zapisala Prelesnik. Dodala je, da bodo v uradu vsako odločitev ustavnega sodišča spoštovali.
Na Krekovo navedbo, da je bil inšpekcijski postopek zoper NIJZ nepravilen, Prelesnik pojasnjuje, da to ne drži. Informacijski pooblaščenec mora na podlagi prejete prijave začeti inšpekcijski postopek in v njem pridobiti pojasnila zavezanca, je pojasnila. “Če pa se v postopku postavi vprašanje skladnosti pravne podlage z ustavo, mora informacijski pooblaščenec vprašanje prepustiti ustavnemu sodišču. Gre za temeljna načela pravne države,” je zapisala.
Ob tem je informacijska pooblaščenka dodala, da do zdaj še niso zaznali primerov, ko bi zavezanec zgolj po tem, ko je informacijski pooblaščenec novinarjem potrdil prejem prijave in začetek inšpekcijskega postopka, samoiniciativno, še pred prejemom poziva informacijskega pooblaščenca in brez posveta z njim spremenil obdelavo. “Kdo in zakaj je tako svetoval NIJZ, ni znano, spremembe pa so najbrž povezane z dodatnimi nepotrebnimi stroški,” je zapisala.
Država po štirih mesecih in šestih pozivih ni pojasnila osnov
Na očitke, da je bil spomladanski inšpekcijski postopek informacijskega pooblaščenca glede aplikacije za prijavo na cepljenje dolgotrajen, Prelesnik odgovarja, da je informacijski pooblaščenec vodil postopek tako hitro, “kot so to dopuščali pomanjkljivi odgovori NIJZ in dveh ministrstev”. Državi po več kot štirih mesecih in kar šestih poslanih pozivih ni uspelo pojasniti niti osnov: kdo je sploh upravljalec tako nastale zbirke in kje je pravna podlaga zanjo.
“Država se je torej odločila za zbiranje podatkov, ne da bi sploh določila, kdo bo za takšno množično obdelavo odgovoren in za kaj se bodo podatki zbirali, niti ni obdelave zastavila na transparenten način,” je sporočila in dodala, da so na to opozorile tudi strokovne službe ministrstva za javno upravo, opozorila pa so ostala preslišana.
Poudarila je, da je informacijski pooblaščenec dolžan obravnavati vsako prijavo in se mora nanjo odzvati kljub času dopustov ter da enako pričakujejo tudi od največjega upravljalca zbirk osebnih podatkov v zvezi z zdravjem v Sloveniji. “Če ni tako, nas mora vse resno skrbeti,” je dodala Prelesnik.
Poudarila je, da se zato ne zdi ne pretirano ne nepričakovano, če bi se ob snovanju tovrstnih aplikacij NIJZ vedno posvetoval z informacijskim pooblaščencem, kot tudi če bi glede vsake take aplikacije izdelal predhodno oceno učinkov, kot to zahteva evropska uredba o varstvu podatkov.
Podobno aplikacijo imajo številne države, ki so to ustrezno zakonsko uredile. “Prav to je bistvo problema v Sloveniji – izvajanje in sprejetje zakonske materije se združuje v enem organu ter obide državni zbor,” je sporočila. Ustavno sodišče je že presojalo o tem, ali je dopustno zakonsko materijo osebnih podatkov urejati s podzakonskimi akti. Pred skoraj 30 leti je določilo, da ti ne zadoščajo, je spomnila informacijska pooblaščenka.
Za več strokovne razprave
Na Krekovo primerjavo postopka s kozlovsko sodbo v Višnji Gori, pa Prelesnik odgovarja, da se “od predstojnika krovnega organa za javno zdravje strokovnost in ustrezen način komunikacije pričakujeta, sploh v tako zahtevnem času”. Dodala je, da je izjava glede na to, da gre za predstojnika NIJZ, najmanj zaskrbljujoča.
“Želimo si več strokovne razprave in manj neprimernih primerjav ter brezplodnih napadov, ki izčrpavajo vse – organe, podjetja in posameznike, vsakršni poskusi utišanja samostojnih in neodvisnih državnih organov pa načenjajo demokracijo in pravno državo,” je zapisala.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje