Premier Golob bo prvič odgovarjal na poslanska vprašanja

DZ se bo prihodnji teden sestal na prvem rednem zasedanju po ustanovni seji. Tako bo v ponedeljek premier Robert Golob prvič odgovarjal na poslanska vprašanja, dan zatem pa bo poslancem predstavil predlog rebalansa državnega proračuna za letošnje leto. Na seji, ki bo potekala do torka, 4. oktobra, se bo DZ opredelil še do vrste zakonskih predlogov.

Med drugim so na dnevnem redu seje vladni predlogi sprememb družinskega zakonika ter novel zakona o avtorskih in sorodnih pravicah ter zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic. Poslanke in poslanci pa bodo obravnavali tudi vrsto zakonskih predlogov, ki so jih vložili v opoziciji, med drugim se bodo v prvi obravnavi opredelili do predloga novele zakona o medijih ter v drugi do predloga zakona o elektronskih komunikacijah.

Rebalans zaradi spregledanih stroškov ob potrjevanju proračuna

Rebalans je tri mesece pred koncem leta potreben, ker je prejšnja vlada po potrditvi proračuna sprejela še vrsto dodatnih obveznosti, zdajšnja pa sprejema ukrepe za blažitev posledic draginje. Odhodki se tako povečujejo za 640 milijonov evrov na 14,58 milijarde evrov, prihodki pa se povečujejo za nekaj več kot milijardo evrov na 12,54 milijarde evrov.

Finančni minister Klemen Boštjančič je na sobotni seji odbora za finance povedal, da rebalans pomeni prilagoditev aktualnim gospodarskim in geopolitičnim razmeram ter dejanskim potrebam. Državna blagajna naj bi leto končala z nekaj več kot dvema milijardama primanjkljaja.

V opoziciji so bili do načrtov vlade pričakovano kritični. Opozarjali so na izračune fiskalnega sveta, da se bo samo v zadnjih štirih mesecih nabralo za 1,7 milijarde evrov primanjkljaja, vladi pa očitali, da zvišuje davke in niža plače ljudem. Nasprotovali so tudi krčenju sredstev za investicije, kar pa je po pojasnilih finančnega ministra posledica dejstva, da zaradi epidemije ni bilo mogoče izvesti določenih projektov in je denar ostal neporabljen.

O spremembah družinskega zakonika se obeta burna razprava

DZ bo v petek obravnaval vladni predlog sprememb družinskega zakonika, za kar so predvideli skoraj pet ur in pol. S spremenjeno definicijo zakonske zveze ter ureditvijo zunajzakonske skupnosti za istospolne partnerje bodo partnerji v istospolnih in raznospolnih zvezah izenačeni v vseh pravnih posledicah, ki jih določa družinski zakonik, vključno z možnostjo posvojitve otrok.

Podporo predlaganim spremembam družinskega zakonika so napovedali poslanci koalicijskih Gibanja Svoboda, SD in Levice. Zagovorniki predlaganih rešitev poudarjajo, da gre za odpravo diskriminacije in da se s predlogom implementirata dve odločbi ustavnega sodišča, ki sta zavezujoči. Po drugi strani so k predlaganim spremembam oziroma možnosti, da bi tudi istospolni pari lahko posvojili otroke, bolj ostro pristopili v opozicijskih SDS in NSi. Opozarjajo, da je ljudstvo na več referendumih že dalo vedeti, da si takšnih sprememb ne želi, in da bi morale biti glavno vodilo otrokove koristi.

Sprejetje sprememb družinskega zakonika je DZ sicer priporočil tudi Zagovornik načela enakosti, po navedbah katerega se bo Slovenija pridružila Avstriji, Belgiji, Danski, Finski, Franciji, Nemčiji, Islandiji, Irski, Luksemburgu, Malti, Nizozemski, Norveški, Portugalski, Španiji, Švedski, Švici in Združenemu kraljestvu, ki so zakonsko zvezo istospolnih parov že omogočili in v celoti izenačili pravice istospolnih parov s heterospolnimi pari. Medtem pa bo v torek popoldne pred poslopjem DZ shod, na katerem bodo izrazili nasprotovanje predlaganim spremembam.

DZ hiti s prenosom direktive s področja elektronskih komunikacij

DZ bo obravnaval predlog novega zakona o elektronskih komunikacijah, ki so ga vložili poslanci SDS in je bil na poslanskih klopeh že dvakrat v prejšnjem mandatu, a ga takrat niso sprejeli. Zakon je treba čim prej sprejeti, saj Sloveniji zaradi tožbe Evropske komisije zaradi neprenosa področne direktive grozi finančna kazen, poudarjajo tako v koaliciji kot v opoziciji.

Na seji pristojnega odbora DZ minuli teden so predlog soglasno potrdili, pred tem pa ga precej dopolnili. Med drugim so spremenjene določbe varnostnih zahtev za operaterje, ki zagotavljajo mobilna omrežja upravljavcem kritične infrastrukture – in bi se lahko med drugim nanašale na kitajski Huawei -, in sicer se omejitve po novem nanašajo na prepoved uporabe opreme, ki bi lahko ogrozila nacionalno varnost, ne več na prepoved sodelovanja določenih dobaviteljev, ki so bili v prvotnem predlogu označeni kot “dobavitelji z visokim tveganjem”.

Novi zakon naj bi sicer med drugim povečal povezljivost in uporabo visokozmogljivih omrežij, potrošnikom olajšal zamenjavo ponudnikov storitev, ki bo po predlogu brezplačna, ter okrepil varnost elektronskih storitev.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.