Odbor DZ za finance je za sprejem na plenarni seji pripravil predlog novele zakona o izvrševanju proračuna za leti 2022 in 2023, ki spremlja pred tem obravnavani predlog rebalansa letošnjega proračuna. Gre za manjše spremembe, med drugim se znižuje potrebna zadolžitev države, je povedal finančni minister Klemen Boštjančič.
“Največji dopustni obseg zadolžitve države v letu 2022 se zmanjšuje, pa čeprav se izdatki povečujejo,” je članom odbora povedal minister Klemen Boštjančič. Kot razlog je navedel predvsem dejstvo, da se načrtovani prihodki proračuna zvišujejo. Namesto za nekaj več kot pet milijard evrov se bo tako lahko letos državni proračun zadolžil za nekaj več kot štiri milijarde evrov. Se pa zaradi ukrepov za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo zvišuje dovoljeni obseg novih poroštev države, enako velja za zadolževanje in poroštva posrednih uporabnikov proračuna in nefinančnih družb v pretežni lasti države.
Predlagane spremembe zakona, s katerim se omogoča tekoče in nemoteno izvrševanje državnega proračuna, segajo še na področje prerazporejanja sredstev med postavkami za blažitev posledic covida-19. Morebitni še drugi predlogi se Boštjančiču ne zdijo smiselni, saj vlada skupaj s proračunoma za prihodnji dve leti pripravlja tudi spremljevalni zakon o njunem izvrševanju, in jih bo mogoče upoštevati takrat. Poslanska skupina SDS je k predlogu novele zakona vložila dopolnilo, s katerim bi se povprečnina za občine v luči visoke stopnje inflacije zvišala. Toda člani odbora o njem niso glasovali, saj se z novelo zakona v določbo glede višine povprečnine ne posega.
S predlogom rebalansa, s katerim so se v zadnjih dveh tednih že seznanila preostala zainteresirana delovna telesa državnega zbora, se letošnji odhodki državnega proračuna povečujejo na 14,6 milijarde evrov, prihodkov pa naj bi se v proračun steklo 12,5 milijarde evrov oz. približno milijardo evrov več, kot je predvideno zdaj. Po predlogu rebalansa proračuna se poraba povečuje za 600 milijonov evrov, kar je po besedah finančnega ministra Boštjančiča predvsem posledica dejstva, da je prejšnja vlada po potrditvi proračuna sprejela še vrsto dodatnih obveznosti. “Vlada je pred volitvami delila vrsto volilnih bonbonier,” je dodal. Državna blagajna naj bi tako leto končala z nekaj več kot dvema milijardama evrov primanjkljaja, je uvodoma članom odbora povedal finančni minister.
V opoziciji so do predloga rebalansa proračuna zelo kritični. Suzana Lep Šimenko (SDS) je spomnila, da se je konec avgusta primanjkljaj oblikoval pri 342 milijonov evrov, zdaj pa naj bi se do konca decembra povzpel prek dveh milijard evrov. “Ubrali boste najlažjo pot – bistveno boste dvignili davke,” je menila ter ministra opozorila, da dvig davkov ne pomeni tudi več davčnih prilivov. “Zavedajte se, da imamo 11-odstotno inflacijo in državljani s strahom čakajo zimo,” je zahtevala. “Hirate to državo,” pa je drugi strani ocenil Aleksander Reberšek (NSi). Vladi je očital, da zmanjšuje sredstva za razvoj in znanost, ljudem pa znižuje plače ter zvišuje davke. “Ljudje bodo zaradi vas dobili nižje plače, že doslej se je vsako leto izselilo več kot 10.000 mladih na leto, zdaj se jih bo še več,” je dejal.
DZ bo novelo zakona skupaj z rebalansom ter odlokom o zgornji meji porabe javnih blagajn obravnaval na plenarni seji, ki se začne v ponedeljek.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
