"Spremembe proračuna so velike in zaznamovane s katastrofalnimi poplavami," je ob predstavitvi predlogov državnih proračunov za prihodnji dve leti v državnem zboru (DZ) dejal predsednik vlade Robert Golob. V proračunih za prihodnji dve leti je za sanacijo predvidenih 1,6 milijarde evrov. Vsebinske razprave danes še ne bo, saj jo bodo najprej opravili na sejah delovnih teles državnega zbora, proračuna pa bodo poslanci predvidoma potrjevali na novembrski redni seji.
Proračun za leto 2024 je državni zbor sprejel že novembra lani, z zdaj predlaganimi spremembami pa se odhodki zvišujejo za 720 milijonov evrov na 16,2 milijarde evrov, medtem ko naj bi se prihodki povečali za 211 milijonov evrov na 14 milijard evrov. V letu 2025 je načrtovanih 14,6 milijarde evrov prihodkov in 15,8 milijarde evrov odhodkov.
Proračunski primanjkljaj naj bi tako prihodnje leto znašal 2,2 milijarde evrov oz. 3,3 odstotka BDP.
To je več, kot dopuščajo fiskalna pravila, ki bodo z letom 2024 spet začela veljati, kar bo poskušala vlada v Bruslju upravičiti s posledicami avgustovskih poplav in zemeljskih plazov, ki so povzročili večmilijardno škodo.
Oceno škode zvišujejo ukrepi za večjo odpornost
Premier Robert Golob je v nagovoru poslancem ob predstavitvi proračunov sprva pojasnil oceno škode, ki je po novem že pri 9,9 milijarde evrov ali 15 odstotkih letnega BDP Slovenije. Omenjena številka po njegovih besedah poleg neposredne škode že vsebuje tudi strošek obnove, s katero želi vlada okrepiti odpornost na morebitne prihodnje ujme.
Pri tem se 5,3 milijarde nanaša samo na vodotoke in plazove, ki bodo – tako Golob – “potrebovali ogromno časa in ogromno denarja”. Ocena je visoka predvsem, ker obnova zajema ukrepe za povečanje odpornosti. Tu gre za dolgotrajne ukrepe, ki jih bomo po oceni premierja izvajali pet let ali dlje.
Ostalih 4,6 milijarde pa odpade na gospodarstvo (milijarda evrov), prebivalstvo (800 milijonov evrov) ter drugo občinsko in državno infrastrukturo, denimo ceste. Ta del ukrepov se bo večinsko realiziral do vključno leta 2025.
V proračunu je za sanacijo in obnovo letos namenjeno 600 milijonov evrov, prihodnje leto 1,1 milijarde evrov, v 2025 pa 500 milijonov evrov. “Ti dve milijardi evrov pomembno zaznamujeta proračun in sta glavni razlog, zakaj imamo danes pred seboj njuno spremembo,” je dejal Golob.
Poslanci bodo odločali na novembrski seji
Po današnji predstavitvi bo stekla razprava na sejah parlamentarnih odborov, ki so sklicane v času med 10. in 23. oktobrom. Spremembe proračuna za leto 2024 in proračun za leto 2025 bi nato lahko poslanci skupaj z zakonom o izvrševanju proračunov in preostalimi proračunskimi dokumenti sprejemali na novembrski seji poslancev.
“Vse bistvene naložbe ostajajo v teku”
Ne glede na poplave bo skupen obseg investicij enak ali večji od letošnjega, je dejal premier. “Vse bistvene naložbe ostajajo v teku, hkrati povečujemo vlaganja v znanstvenoraziskovalno dejavnost,” je dejal Golob.
Poudaril je, da s tem v proračunu ostajajo projekti, namenjeni krepitvi gospodarstva in infrastrukture. Sam verjame, da lahko iz krize in obnove kot družba izstopimo močnejši.
Nekaj v rezervi, nekaj že na postavkah ministrstev
Finančni minister Klemen Boštjančič je dejal, da so se pri pripravi proračuna naslonili na jesensko napoved Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), pripravo pa so poleg poplav zaznamovali številni izzivi, tako v Sloveniji kot po svetu.
Od 1,1 milijarde evrov, kolikor bo v proračunu za prihodnje leto namenjenih za sanacijo, 750 milijonov evrov ostaja v rezervi na računu ministrstva za finance. Okoli 350 milijonov evrov pa je vlada že razporedila po ministrstvih: 140 milijonov je dobila infrastruktura, gospodarsko ministrstvo 65 milijonov evrov, kmetijsko 50 milijonov evrov.
Boštjančič je dodal, da bo poleg proračunskih sredstev za sanacijo na voljo tudi denar iz načrta za okrevanje in odpornost ter kohezijskih sredstev Evropske unije (EU).
V obeh letih je poleg neusklajevanja socialnih transferjev in dohodninskih olajšav predvideno tudi zvišanje trošarin na cigarete, je dejal Boštjančič. Za plače v javnem sektorju je v letu 2024 predvidenih 1,7 milijarde evrov, v 2025 pa 1,8 milijarde. Zvišanje v letu 2025 po besedah ministra odseva tudi začetek implementacije plačne reforme.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje