Menu Item
Premier Robert Golob je prvi dan marčevske redne seje državnega zbora odgovarjal na vprašanja poslank in poslancev. V svojem odgovoru glede vzpostavitve dveh azilnih domov v Obrežju in Središču ob Dravi je dejal, da gre za začasni rešitvi, a "moramo biti pripravljeni" pred poletnim povečanim pritokom migrantov. Na vprašanje poslanca SDS Žana Mahniča o ukrepih za zaustavitev korupcije v državi pa je premier odgovoril, da bi bilo dobro, če bi najprej "pometli pred svojim pragom".
Marčevska redna seja državnega zbora se je začela s krajšo prekinitvijo med sprejemanjem dnevnega reda, ko je skupina protestnikov s palestinskimi zastavami na balkonu vzklikala Sankcije zdaj. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je protestnike pozvala, naj dvorano zapustijo, seja pa se je nadaljevala po petminutnem premoru.
Nato je sledilo prvo poslansko vprašanje predsedniku vlade. Poslanec SDS Andrej Kosi je premierju Robertu Golobu postavil vprašanje glede varnostnih posledic vladnega sklepa o organiziranju dveh izpostav azilnega doma. Vladi je očital, da predstavniki lokalnih skupnosti v dialog niso bili vključeni, zdaj pa jim vlada tudi ne odgovori na njihova vprašanja. Kosija je zanimalo, zakaj je bil vladni sklep sprejet brez predhodnega posvetovanja in ali namerava vlada omenjeni sklep odpraviti.
Premier Golob mu je odgovoril, da so migracije tema, s katero se sooča celotna Evropa, ne samo Slovenija. Dodal je, da za zdaj nič ne kaže na to, da bi se problem migracij v prihodnosti rešil sam od sebe, zato tudi evropski voditelji pretresajo ideje, kako bi ga bilo najbolje rešiti. Dejal je, da se lahko zgolj s koordinirano akcijo omili dotok nezakonitih migracij.
“Naša dolžnost je, da poskrbimo, da se pretok nezakonitih migracij dogaja s čim manjšim vplivom na lokalno prebivalstvo. To je tudi ključni razlog, zakaj smo lani ponovno uvedli nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko – da bi zagotovili večjo varnost ljudi,” je dejal premier.
Po njegovih besedah se je slovenska policija pravilno organizirala v zadnjih mesecih, da migrante prestreže takoj po prečkanju meje, kajti kar 80 odstotkov jih slovensko mejo prestopi v občini Brežice. Po zajetju jih nato odpeljejo do policijske postaje v središču mesta. Z vzpostavitvijo migrantskega centra pa bodo vsi postopki opravljeni na Obrežju, prebežniki pa več ne bodo zahajali v središče mesta.
“Kriterije za vzpostavitev azilnih domov je podala policija, vlada se je z njimi samo strinjala. Bila pa sta dva kriterija, in sicer, da bi bila čim bližje vstopu v državo, torej da jih registriramo tam, kjer jih zajamemo, in da so na lokacijah, ki so v lasti države. Nobenega drugega razloga ni. Azilna domova bosta imela začasni in prehodni značaj,” je dejal predsednik vlade.
Poudaril je tudi, da je migracijski pritisk veliko večji v poletnih mesecih, takrat pa kapacitete že obstoječih azilnih domov v državi ne zadostujejo. Zaradi tega so potrebe po začasnih in prehodnih nastanitvah večje.
“Biti moramo pripravljeni. Če ne bo potrebe, bomo zadovoljni vsi, ampak naša dolžnost ni, da smo zadovoljni, ampak da se pripravimo,” je dejal Golob.
Vlada je konec februarja sklenila, da se za potrebe nastanitve prosilcev za mednarodno zaščito organizira izpostavi azilnega doma na območju nekdanjih mejnih prehodov Obrežje in Središče ob Dravi. Omenjeni sklep vlade je naletel na oster odziv lokalnih skupnosti in nasprotovanje takšni odločitvi. Brežiški občinski svetniki, med njimi tudi svetniki Gibanja Svoboda, so v začetku meseca ob tem brez glasu proti tudi sprejeli sklep, da nasprotujejo vzpostavitvi azilnega doma na Obrežju.
“Vsekakor se pogovarjamo, verjetno je prišlo tudi v naši skupini do šuma v komunikaciji in ljudje niso razumeli, kaj se pravzaprav tam ustanavlja oziroma pripravlja,” je danes ob robu redne seje DZ ocenila poslanka Svobode Tereza Novak. Tudi ona je zatrdila, da ne gre za stalno, temveč začasno nastanitev, ki bi jo potrebovali zgolj v primeru večjega števila migrantov, kot jih je možno nastaniti v že obstoječih azilnih domovih.
Golob: Vlada namenila 2,4 milijona evrov za dopolnilni pouk za učenje slovenščine
Poslanec NSi Jožef Horvat je premierju zastavil vprašanje v povezavi s problematiko neznanja slovenščine v osnovnih šolah. Zanimalo ga je, kaj bo vlada naredila za boljše znanje slovenščine v osnovnih šolah in kateri bodo vladni ukrepi, da se tujim otrokom in otrokom priseljencem dejansko omogoči enako izhodišče za njihov uspeh v nadaljnjem življenju.
Premier Robert Golob mu je odgovoril, da je osnovnošolsko izobraževanje ustavna pravica, ki ni omejena na nacionalnost, in vsakdo, ki prebiva v Sloveniji, ima pravico ter dolžnost, da obiskuje osnovno šolo. Poudaril je, da je slovenski jezik tisti predmet, ki ima daleč največje število ur, sledi ji matematika. Po premierjevih besedah je trenutno po slovenskih osnovnih šolah okoli devet odstotkov otrok, ki niso bili rojeni v Sloveniji, ta odstotek pa se bo v prihodnosti še verjetno povečeval.
“Naša dolžnost je, da jim pomagamo pri integraciji, ker potrebujemo njihove pridne roke in njihovo pamet, da bo Slovenija lahko rastla. Mi smo tisti, ki jih vabimo, da pridejo delat v Slovenijo in mi smo tisti, ki moramo poskrbeti za to, da bodo pri tem čim bolj integrirani v družbo,” je dejal Golob.
Vlada je predlagala tudi zakon o osnovnem šolstvu, ki ga je potrdil državni zbor, skladno z zakonom pa bo omogočeno, da se bodo ti otroci lažje integrirali. Zakon omogoča organizacijo dopolnilnega pouka za slovenščino, ravnatelji osnovnih šol pa so tisti, ki morajo najti učitelje in zagotoviti, da se bo ta pouk izvajal. Vlada je po Golobovih besedah že namenila 2,4 milijona evrov za izvajanje dopolnilnega pouka slovenščine za otroke priseljencev. Zavrnil pa je možnost, da bi otroke priseljencev na kakršen koli način segregirali zaradi tega oziroma da bi se šolali v posebnih šolah.
“Takšna ideja je zame diskriminatorna in žaljiva,” je dejal predsednik vlade.
Vsak naj pomete pod svojim pragom
Žan Mahnič (SDS) je v poslanskem vprašanju predsedniku vlade ob začetku današnje redne marčne seje naštel vrsto po njegovih besedah spornih praks, od podražitev infrastrukturnih projektov in preplačanih stavb do nakupa računalnikov, ki ležijo v skladišču, zaposlovanja družinskih članov na položaje v državi in njenih podjetjih ter plačevanja samooklicanih spletnih vplivnežev.
“Kdaj bo vlada uresničila v parlamentu sprejete sklepe glede boja proti korupciji? Kdaj boste nehali spodbujati korupcijo in ali so organi pregona že našli osebo, ki naj bi v vašem imenu odprla bančni račun v Romuniji,” je zanimalo poslanca SDS.
Premier mu je odvrnil, da je naštel ogromno laži, hkrati pa ugotovil, da gre za prakse iz časa prejšnje vlade. “Če se je kdaj vse to dogajalo, o čemer govorite, se je dogajalo pri vas in o vaših koruptivnih dejanjih niste želeli nikoli odgovarjati,” je dejal.
Izpostavil je primer nakupa stavbe za sodišča na Litijski cesti v Ljubljani. Verjetno gre za korupcijo, je soglašal premier. Ta primer se po njegovih besedah razčiščuje od prvega dne in razčistiti ga nameravajo do konca, kajti želijo pokazati, da korupcije ne tolerirajo, tudi če se dogaja pod to vlado.
“V tem se razlikujemo od vas. Ko pride do neprimernih praks, jih razčistimo, tudi v javnosti, tudi v parlamentu,” je Golob dejal opozicijskemu poslancu. Dodal je, da so bili v primer vpleteni tako vidni pripadniki stranke SDS kot tudi nekateri pripadniki stranke SD, ki so vmes odstopili.
“Glede korupcije povem že vnaprej – ta vlada bo naredila vse, da takrat, ko bo prišlo do kakršnegakoli odklona, pa četudi pod to vlado, bomo to raziskali in bodo organi ustrezno ukrepali,” je še zagotovil. Zato morda res velja načelo, naj vsak najprej pomete pred svojim pragom in se potem vpraša, o čem govori, je dejal.
Glede računa v eni od romunskih bank pa je spomnil, da je na to vprašanje odgovarjal že večkrat. Prijava na romunsko tožilstvo je bila podana že pred časom, je dejal in dodal, da na izsledke še čaka.
“Pingpong” Janija Prednika in Roberta Goloba
Poslanca in vodjo poslanske skupine SD Janija Prednika je zanimalo, kakšni bodo nadaljnji ukrepi vlade na področju omejitev draginje, saj je kljub številnim vladnim ukrepom inflacija v Sloveniji še vedno višja od povprečja Evropske unije.
“Kako namerava vlada ukrepati, da se povišanje najnižjih plač zaposlenih v javnih servisih ne bo odrazilo v velikem povišanju cen za uporabnike? Kakšni so vladni načrti za znižanje stroškov otroškega varstva in starostne oskrbe? Kako boste zagotovili ustrezno regulacijo cen električne energije, ter kako boste umirili vztrajno rast cene hrane,” je zanimalo Prednika.
Premier Golob je pojasnil, da je bila februarja inflacija v Sloveniji 3,4-odstotna, v evroobmočju pa 2,6-odstotna. Zavrnil je navedbe, da je inflacija v državi trenutno visoka, je pa bila visoka poleti leta 2022, ko je aktualna vlada prevzela mandat. Po premierjevih navedbah se je država v letu 2023 soočala z enormnimi podražitvami hrane – tudi do 20 odstotkov – a se je rast cen hrane letos umirila.
“Po zakonu o kontroli cen se določene stvari da izpeljati, nekaterih stvari se žal ne da izpeljati, je pa Slovenija končno vpeljala sistem spremljanja cen po celi prehranski verigi, kar je ukrep, ki se ga prej nobena vlada 20 let ni lotila,” je dejal premier.
Zavrnil je navedbe, da je cena elektrike za gospodinjstva v Sloveniji najdražja in da energenti že nekaj časa niso tisti, ki bi poganjali inflacijo. “Energenti v Sloveniji zaradi regulacije cen, ki jih izvaja vlada na vseh področjih, trenutno znižujejo inflacijo,” je dejal Golob.
Je pa premier prst uperil proti ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodi Matjaž Han (SD), in izrazil upanje, da bo to ministrstvo že v kratkem predstavilo ukrepe, kako zajeziti dvig najemnim in kako regulirati najemniški trg.
Prednik je premierju v postopkovnem predlogu odvrnil, da minister za gospodarstvo ni tisti, ki uravnava najemnine, niti ni pristojen za najemnine in nepremičninski trg. “Trg najemnin, če ga lahko tako imenujemo, lahko uravnava samo gradnja novih stanovanj, kar imamo zapisano tudi v koalicijski pogodbi, za to pa je zadolženo ministrstvo za solidarno prihodnost,” je poudaril Jani Prednik.
Zaradi kršitve poslovnika DZ in zlorabe postopkovnega predloga, si je Prednik prislužil opomin.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje